Številne težave je imela Tesla letos, bila je "grdi raček" družine Veličastnih 7, Elon Musk pa pogosto zasmehovan. Četrtkovo dogajanje je spet spominjalo na zlate čase tega proizvajalca električnih vozil (pred tremi leti je bil tečaj delnice dobrih 50 odstotkov višje kot danes). Tesla je namreč v tretjem četrtletju ustvarila za 2,2 milijarde dolarjev dobička, kar je 17 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Musk se je pohvalil, da mu je uspelo znižati stroške in zvišati marže, bil je tudi zelo optimističen pri napovedih za prihodnje leto, saj meni, da bi lahko Tesla dostavila od 20 do 30 odstotkov več vozil kot letos. Kupci delnic so bili navdušeni, tečaj je (resda tudi zaradi iztisnitve kratkih pozicij) poskočil za skoraj 22 odstotkov, kar je največja enodnevna rast Tesle po maju 2013. Tržna kapitalizacija Tesle se je v enem dnevu zvišala za 150 milijard dolarjev, premoženje najbogatejšega Zemljana Elona Muska pa za 33,5 milijarde, na 270 milijard dolarjev.

Pričakovana nervoza pred volitvami
Wall Street je pisal drugačno zgodbo, saj je Dow Jones ves teden drsel navzdol. Več vzrokov je bilo za to. Trg je bil po seriji rekordov preprosto že zrel za popravek, Boeing je poročal o slabih rezultatih tretjega četrtletja, McDonald's tare izbruh okužb z bakterijo E. coli v njegovih restavracijah, donosnost ameriške desetletne obveznice je dosegla že 4,26 odstotka, nervoza naj bi bila povezana tudi z bližajočimi se ameriškimi volitvami in morebitno zmago Donalda Trumpa. Vlagatelji preigravajo različne scenarije, predvsem tistega, da bi Trump v želji po zaščiti domačega gospodarstva dodatno zvišal carine na uvoz iz Kitajske, to pa bi vodilo v višjo inflacijo in večjo previdnost Feda pri nadaljnjem zniževanju obrestnih mer. Oktober je bil v ameriških volilnih letih sicer v preteklosti vedno povezan z večjo volatilnostjo (beri: nervozo) na finančnih trgih, letos jo je bilo pravzaprav opaziti šele v zadnjem tednu.

Kakšni so dobički tehnoloških velikanov?
V naslednjem tednu bo kar nekaj zelo pomembnih podjetij objavilo četrtletne rezultate, v prvi vrsti peterica podjetij v šopku Veličastnih 7: Alphabet, Microsoft, Meta, Apple in Amazon. Ker so vrednotenja omenjenih papirjev zelo visoka (pri Veličastnih 7 se trenutno trguje s 35-kratnikom pričakovanega dobička, kar je krepko nad povprečjem 22), bo zelo pomembno, ali se že kažejo rezultati njihovih milijardnih vlaganj v umetno inteligenco. V petek bodo analitiki z zanimanjem prebrali poročilo ameriškega ministrstva za delo o aktualnih razmerah na trgu dela, brezposelnosti in o gibanjih plač. Po pričakovanjih naj bi ameriško gospodarstvo oktobra ustvarilo neto 140 tisoč delovnih mest. Spomnimo: septembrsko poročilo je pozitivno presenetilo in odpravilo morebitne dvome o skorajšnji recesiji.

Norvežani dobro skrbijo za svoje prihranke
Bikovski trend na Wall Streetu v prihodnje ni tako samoumeven. Pri Goldman Sachu menijo, da bo indeks S & P 500 v naslednjem desetletju naraščal s povprečno le triodstotno stopnjo, kar pa ni edino opozorilo. Tudi NBIM (Norges Bank Investment Management), ki upravlja norveški državni pokojninski sklad, je posvaril vlagatelje in jih pozval k previdnosti. Po njihovem mnenju je v svetu trenutno toliko negotovosti in različnih dejavnikov tveganja (vključno z ameriškimi volitvami), da je precejšnja verjetnost za padce delniških indeksov. Donosi, ustvarjeni v zadnjih letih, so bili sicer pri norveškem državnem skladu odlični. "Delniški portfelj je v petih letih prinesel več kot stoodstotni donos, zdaj pa bo treba biti previden." Norveški državni pokojninski sklad je bil v želji, da za prihodnje generacije plemeniti prihodke od nafte in plina, ustanovljen pred dobrimi 25 leti. Trenutno upravlja 1,8 bilijona (1800 tisoč milijard) dolarjev vrednega premoženja. Večinoma so to lastniški papirji, sklad ima tako v portfelju delnice 8760 podjetij iz 71 držav.

Intel je "nepovratno zamočil"
Zanimiv je pogled na lestvico letos najdonosnejših delnic znotraj indeksa S & P 500. Na prvem mestu je proizvajalec in dobavitelj električne energije Vistra (+226 %) sledi pa že Nvidia (+194 %), ki se je samo v oktobru podražila za skoraj 20 odstotkov. A to še ne pomeni, da je letošnje leto za vse proizvajalce polprevodnikov uspešno. Intel je namreč skoraj povsem pri dnu (na predzadnjem mestu) po donosnosti delnic, ki sestavljajo S & P. Letos je njegov tečaj padel za 55 odstotkov, tržna kapitalizacija pa se je spustila pod 100 milijard dolarjev. Intel je bil nekoč vodilni igralec na trgu polprevodnikov, danes je tako v globoki senci Nvidie, katere čipi so nepogrešljivi pri storitvah umetne inteligence, kjer je Intel zamudil vlak. A lahko bi bilo drugače. Nekdanji prvi mož Intela Paul Otellini je, kot piše New York Times, leta 2005 predlagal prevzem Nvidie, vendar upravni odbor Intela ni odobril 20 milijard dolarjev vrednega prevzema, ki bi bil do tedaj najvišji v zgodovini podjetja. Skoraj 20 let pozneje je Nvidia vredna 176-krat več od takratne prevzemne cene – 3,53 bilijona dolarjev.