Ključna novica je bila, da sta ZDA in Kitajska tik pred sklenitvijo prve faze trgovinskega sporazuma, saj naj bi se obe velesili strinjali, da je treba ukiniti dodatne carine, ki sta jih uvedli v preteklem letu in pol, kar seveda velja tudi za carine, ki naj bi začele veljati decembra. Čeprav je Donald Trump v petek poudaril, da se sam v resnici ni strinjal z umikom carin, ampak je bila to kvečjemu zahteva Pekinga, so delniški tečaji zadnji teden napredovali, vsi trije vodilni newyorški indeksi (Dow Jones, S&P in Nasdaq) pa so postavljali rekordne vrednosti. Zdi se tudi, da je panika pred recesijo odveč. Bloomberg ocenjuje, da je verjetnost za recesijo v naslednjih 12 mesecih zdrsnila na 26 odstotkov. To je sicer več kot pred enim letom, toda precej manj kot pred zadnjo recesijo (2008). Prav strah pred recesijo je letos igral precej pomembno vlogo pri odločitvi, ali denar vložiti na delniške trge ali ne, toliko bolj, ko se je na obvezniškem trgu pojavila invertna krivulja donosnosti, kar naj bi bil signal za recesijo.

Nemški delniški trg ni pregret ...
V Evropi so strahovi pred temnimi časi še izrazitejši, borze so to izražale že lani. Kar 18 odstotkov je leta 2018 izgubila frankfurtska borza in napovedi so govorile, da bo DAX30 potreboval od 2-5 let, preden bo spet okusil rekordne vrednosti. Toda manj kot leto pozneje je DAX streljaj od rekorda. Čeprav je v Nemčiji gospodarska rast popolnoma izpuhtela. V zadnjem času je bilo nekaj objav vendarle pozitivnih: septembra se je izvoz v največjem evropskem gospodarstvu v primerjavi z avgustom zvišal za 1,5 odstotka (največja mesečna rast v zadnjih dveh letih), na 114,2 milijarde evrov. V primerjavi s septembrom 2018 je bila rast 4,6-odstotna. Ob vseh negativnih dogodkih, kot so carinska vojna, strah pred kaotičnim brexitom in ohlajanjem svetovnega gospodarstva, je omenjeni dosežek vreden še več. Čeprav je DAX le 2,5 odstotka pod rekordom iz 23. januarja 2018 (13.559 točk), ne kaže znamenj "pregretosti": kazalec P/E je pri 14,3 le malo nad dolgoletnim povprečjem, medtem ko dividendna donosnost znaša 3,1 odstotka.

... česar pa ne moremo trditi za nepremičninski trg
V Nemčiji sicer vedno več skrbi povzroča pretiran razcvet nepremičninskega trga. Skoraj ne mine teden, da ne bi strokovnjaki opozarjali na pregretost trga. Najbolj nazorno je to pokazalo letno poročilo banke UBS. Dve nemški mesti sta še posebej "ogroženi": München in Frankfurt. Na svetovni lestvici mest z najbolj pregretim nepremičninskim trgom je München celo na prvem mestu, potem ko je bil lani drugi (za Hongkongom). Frankfurt je z 10. napredoval na 5. mesto. V Münchnu se je cena kvadratnega metra stanovanja od leta 2008 povzpela kar za 192 odstotkov, v Frankfurtu za 177 odstotkov, v Berlinu pa se je cena celo podvojila. Po eni od raziskav so lani cene nemških nepremičnin realno (ob upoštevanju inflacije) porasle za okrog sedem odstotkov.

Zlato izgubilo več kot tri odstotke
Cene nafte so se v zadnjem tednu nekoliko zvišale, čeprav je bil v sredo objavljen podatek, da so zaloge surove nafte v ZDA v zadnjem tednu porasle precej bolj od pričakovanj, in čeprav je vedno več opozoril, da bo naslednje leto na trgu vladala presežna ponudba. 16-mesečna carinska vojna med ZDA in Kitajsko vpliva na nižje povpraševanje, medtem ko proizvodnja kljub Opecovim ukrepom še vedno narašča. Kartel Opec bo sicer 5. decembra na Dunaju razpravljal o morebitnem podaljšanju dogovora o nižji proizvodnji nafte, ki se izteče marca. Zlato je doživelo največji tedenski padec od novembra 2016, pocenilo se je za več kot tri odstotke in v petek pri 1.455 dolarjih za 31,1-gramsko unčo zdrsnilo na trimesečno dno. Zlato je sijaj izgubilo zaradi vse večje verjetnosti, da bosta ZDA in Kitajska dosegli trgovinski sporazum, poleg tega pa je ameriški dolar dosegel najvišjo vrednost v zadnjih treh tednih.

Leto dni od borznega debija NLB-ja
Indeks Ljubljanske borze SBI TOP je zadnji teden pridobil 1,32 odstotka, čeprav so Telekomove delnice padle za skoraj pet odstotkov. Telekom je izgubil v sporu z Grki glede Antenne TV SL, kar ga bo stalo več kot 20 milijonov evrov, vtisa pa ni popravil niti višji dobiček, ustvarjen v devetmesečju. Vlagatelji bodo namreč naslednje leto verjetno ostali brez dividende. Na pozitivni strani izstopajo Krkine in Petrolove delnice, ki so se podražile za dva odstotka. V četrtek bo minilo leto dni od pravzaprav zadnjega odmevnejšega dogodka na Ljubljanski borzi, ko se je začelo trgovanje z delnicami NLB-ja. Posli so se sklepali do 56,90 evra, kar je bila desetodstotna rast glede na ceno delnice v javni prodaji, ki je bila določena na spodnji meji razpona, pri 51,50 evra). In tu so delnice NLB-ja še danes (tečaj je 55,60 evra), treba pa je takoj dodati, da so lastniki delnic ob tem "pospravili" še neto 5,35 evra dividende za vsako delnico.