Delniški indeks Dow Jones je na tedenski ravni resda drugič zapored napredoval, a to ni prav realna slika dogajanja na newyorških borzah. Širši indeks S & P 500 je namreč v zadnjih petih dneh izgubil 1,6 odstotka, tehnološki Nasdaq pa več kot tri odstotke. Spet je veliko nervoze povzročila objava septembrske inflacije. Bila je 8,2-odstotna, kar je malce manj kot mesec prej, a kaj, ko se je osnovna inflacija (ta ne upošteva cen hrane in energentov) okrepila na 6,6 odstotka. Inflacijska pričakovanja, ki jih v anketi meri univerza v Michiganu, so se (prvič po marcu) zvišala, in sicer za 0,4 odstotne točke. Povprečen Američan namreč trenutno pričakuje, da bo v ZDA inflacija čez 12 mesecev 5,1-odstotna. Fed tega ne bo prezrl in vse kaže, da bo ne le na novembrski seji, ampak tudi na decembrski, obresti zvišal za 75 bazičnih točk.

Dobiček Morgan Stanleyja nižji za 30 %
V ZDA se je medtem že začela sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov. Analitiki pričakujejo, da bodo dobički višji le za 3,6 odstotka glede na primerljivo lansko obdobje. Najprej so rezultate sporočile največje banke. Morgan Stanley pravi, da je šlo za enega najzahtevnejših četrtletij v zadnjih 15 letih. Banka je imela zaradi zahtevnega okolja, s katerim se sooča njeno investicijsko bančništvo, z 2,6 milijarde dolarjev za skoraj 30 odstotkov manj dobička kot v istem lanskem trimesečju. Delnice so v petek padle za pet odstotkov, kar je več od sorodnih bank, ki imajo višji delež običajnega ("retail") bančništva, kot sta JPMorgan Chase in Wells Fargo. Letos se je tečaj Morgan Stanleyja znižal za 23 odstotkov, JPMorgana (čisti dobiček 3. četrtletja je nazadoval za 17 odstotkov, a vseeno so bili rezultati boljši od pričakovanj) pa za 30 odstotkov.

Se je treba bati še kakšnega "črnega laboda"?
Jamie Dimon iz banke JPMorgan Chase je v luči dogajanja z britanskimi vladnimi obveznicami vlagatelje opozoril, naj se pripravijo na nadaljnje pretrese. Potem ko je septembra nova britanska vlada napovedala znižanje davkov in programe za reševanje energetske krize, so namreč cene britanskih obveznic strmo padle (zahtevana donosnost pa je posledično močno zrasla), kar je zatreslo britanske pokojninske sklade, ki delujejo po strategiji LDS (liability-driven investments), s katero poskrbijo za pravšnjo likvidnost, da pokrijejo potrebna izplačila. Ker so skladi dobivali vse več pozivov (margin call), naj dodatno zavarujejo svoje pozicije, je to sprožilo še dodatno razprodajo obveznic in Bank of England prisililo v ukrepanje, saj je šlo že za sistemsko tveganje. "Moje izkušnje kažejo, da ob takšnih dogodkih lahko pričakujemo še kakšna negativna presenečenja," se boji Dimon.

Presenetljivo majhna nihajnost bitcoina
Tudi na trgu kriptovalut zadnji teden ni bilo kruha, a izgube večinoma niso bile velike. Bitcoin – vreden je dobrih 19 tisoč dolarjev – se že dva meseca ni za več kot 10 odstotkov oddaljil od meje 20 tisoč dolarjev. V zadnjem času je celo manj volatilen kot delnice, kar – ob nizkem prometu – ni dober signal. Špekulantov, ki želijo ujeti lokalno dno in prodati po lokalnem vrhu, je v takšnem okolju vse manj. Poleg tega na kriptovalute še naprej delujejo iste silnice kot na preostale naložbe, torej predvsem pričakovanja o nadaljnjem zaostrovanju denarne politike. Ob objavi visoke septembrske inflacije se bitcoin v četrtek tako ni mogel znebiti negativnega predznaka.

Šestmesečni evribor nad dvema odstotkoma
Letos je precej očitno, da niti bitcoin niti zlato (njegova cena je trenutno le dober odstotek nad 19-mesečnim dnom iz 2. septembra – 1.621 dolarjev) nista naložbi, ki ščitita pred inflacijo, ampak trgovci v ospredje postavljajo strah pred vedno višjimi obrestnimi merami. Te so ustavile tudi razcvet nepremičninskega trga tako v ZDA kot v Evropi. V ZDA je 30-letna hipotekarna obrestna mera že sedemodstotna, kar je največ po letu 2002. Še pred letom dni je bila obrestna mera nekaj več kot triodstotna. Tudi evribor vztrajno narašča, šestmesečni je že nad dvema odstotkoma, to pa seveda prinaša višje mesečne obroke za vse, ki imajo posojila z variabilno obrestno mero.