Švedska družba, ki že leta v ospredje postavlja "do okolja prijaznejšo strategijo poslovanja", je ob tem pojasnila, da so se za zmanjšanje ciljev, ki so jih postavili pred tremi leti, odločili zaradi "spremenljivih razmer na trgu". "Gre za pragmatičen pristop ... da pomagamo kupcem do odločitve za popolnoma električna vozila. Za mnoge kupce na mnogih trgih bo to potovanje postopno," je odločitev v pogovoru za Reuters diplomatsko pojasnil Erik Severinsson, vodja strateškega poslovanja. Odločitev je odziv tako na manjše povpraševanje od pričakovanega kot na negotovost, ki jo v poslovanje vnašajo napovedane carine na kitajska vozila (in predvsem morebitni kitajski povračilni ukrepi).
V Volvu, ki je v večinski lasti kitajske družbe Geely, zdaj načrtujejo, da bodo do preloma desetletja izdelovali najmanj 90 odstotkov električnih in hibridnih vozil, do 10 odstotkov proizvodnje pa bodo obsegali t. i. mehki hibridi, ki jih pogajanja motor z notranjim zgorevanjem, električna energija pa se uporablja le kot spodbujevalnik, ki znižuje porabo goriva in izboljšuje navor.
Poteza sledi podobnim ukrepom velikih (ameriških) proizvajalcev vozil, kot sta General Motors in Ford – ta je nedavno preklical začetek izdelave velikih električnih športnih terencev in zamaknil začetek proizvodnje električnih pick-upov.
Pričakovali več zanimanja za električna vozila, a se je izkazalo, da mnogi raje kupijo hibride
V družbi Volvo Cars, ki se ponaša s svojim pionirstvom na področju vozil brez izpustov CO2, navajajo, da je odločitev posledica manjšega povpraševanja po popolnoma električnih vozilih in hibridih, kot so ga pričakovali, a obenem zatrjujejo, da bodo dosegli vsaj delni cilj – da bi do začetka prihodnjega leta prodaja električnih in hibridnih vozil skupaj dosegla med 50 in 60 odstotki vseh njihovih prodanih vozil. Prejšnji cilj, ki so se mu odrekli že pred meseci, je sicer bil, da bi bila do leta 2025 najmanj polovica vseh prodanih vozil električna.
"Še vedno ostajamo odločeni v svojem prepričanju, da je prihodnost popolnoma električna, a postaja vse bolj jasno, da prehod k elektrifikaciji ne bo linearen, potrošniki in trgi pa se k temu cilju pomikajo z različno hitrostjo," je za Reuters razložil predsednik uprave Volvo Cars Jim Rowan. Ob tem v švedski družbi pozivajo odločevalce, naj zastavijo "močnejšo in stabilnejšo" politiko v podporo elektrifikaciji osebnih vozil.
Po objavi napovedi glede električnih vozil so v Volvu prilagodili tudi pričakovanje glede prihodkov – namesto najmanj osem odstotkov višjega dobička zdaj pričakujejo od sedem do osem odstotkov višjega, znižali pa so tudi cilje glede prodaje avtomobilov. Kot je ob tem poudaril Rowan, je za to kriva "vedno večja kompleksnost trga, sploh v povezavi z mednarodno trgovino in carinami".
Velik medletni padec prodaje električnih vozil v Nemčiji
Volvo pa, kot omenjeno, še zdaleč ni edini, ki se spopada s težavami pri prodaji popolnoma električnih vozil. V sredo je nemški zvezni urad za motorna vozila sporočil, da je bil avgusta medletni padec prodaje novih električnih vozil rekorden – letošnjega avgusta so jih namreč prodali za 68,8 odstotka manj kot avgusta lani oz. zgolj okoli 27.000. Pri tem so sicer poudarili, da je bila prodaja električnih vozil avgusta lani zelo velika, ker so se iztekale nekatere subvencije.
Analitiki pa ob tem ugotavljajo, da se ne glede na to kaže jasen upad povpraševanja po električnih vozilih. "Če se ljudje že odločijo za nakup novega avtomobila, dajo prednost motorju z notranjim zgorevanjem," je po poročanju STA-ja za AFP dejal analitik v družbi EY Constantin Gall.
Kot poroča Reuters, so proizvajalci avtomobilov pričakovali, da bodo kupci "preskočili" hibridna vozila in od vozil z notranjim zgorevanjem prešli neposredno na električna, a sta jih pri tem ustavila tako precej visoka cena kot nezaupanje. Prav razdalja, ki jo je mogoče (oz. ki je ni mogoče) prevoziti z električnim vozilom, naj bi bila po navedbah omenjene tiskovne agencije glavni razlog, da so kupci raje odločajo za hibridno vozilo.
Ena redkih družb, ki bolj kot na električna stavi na hibridna vozila, je Toyota, ki načrtuje nadaljnjo širitev tovrstne ponudbe. Podobno ocenjuje tudi Renault, ki napoveduje, da bo krepil svoj sektor hibridnih vozil, še poroča Reuters.
Kakšna bo prihodnost nemške avtomobilske industrije?
Šibko povpraševanje po električnih vozilih je v zadnjem času okrepilo ugibanja o prihodnosti nemške avtomobilske industrije. Tamkajšnja podjetja so namreč za naložbe v elektrifikacijo namenila ogromno denarja, a za zdaj ne kaže, da se bodo te naložbe obrestovale. Iz Volkswagna so v ponedeljek že sporočili, da zaradi naraščajočih stroškov razmišljajo o zaprtju več tovarn v Nemčiji. Novica je šokirala trge in zaposlene v tovarni v Wolfsburgu spodbudila k protestom, nemški minister za delo Hubertus Heil pa je v sredo (torej, včeraj) že omenjal možnost novih državnih spodbud za nakup električnih avtomobilov, je poročal STA.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje