Na spletnih straneh z nepremičninskimi oglasi lahko večinoma že mesece spremljamo ista stanovanja, za katera očitno ni zanimanja. Da promet na trgu z nepremičninami pada, kažejo tudi podatki geodetske uprave, saj je bilo v zadnjih mesecih kar 27 odstotkov manj transakcij s stanovanji kot v enakem obdobju lani.

Ljubljana - 2.500 evrov, Maribor - 1.170 evrov
To je še posebej očitno v Ljubljani, ko že sam sprehod skozi mesto razkrije, da je v novih blokih še ogromno praznih stanovanj. Kljub temu pa cene vztrajajo nad 2.000 evri za kvadratni meter. Cene stanovanj so namreč v drugem četrtletju v Ljubljani znašale 2.524 evrov za kvadratni meter, Kopru 2.188, v Kranju 1.790, Novem mestu 1.490, Celju 1.216, Mariboru 1.178 in Murski Soboti 1.122 evrov za kvadratni meter.

Tudi pri prodaji okoli 70 praznih stanovanj v Celovških dvorih, ki jo napovedujejo za oktober, naj bi stečajni upravitelj po poročanju Financ izhodiščne cene postavil med 2.300 do 2.700 evrov za kvadratni meter. Je to realno? Marko Puschner, strokovnjak za nepremičnine in urednik portala slonep.net, odgovarja: "Glede na trenutne tržne razmere in glede na zaplete okoli celotne soseske bi stanovanja morala biti znatno cenejša kot primerljiva novozgrajena stanovanja."

Vztrajajo pri visokih cenah
Zakaj torej v Ljubljani ni opaznega znižanja cen? Puschner pravi, da je za to več razlogov. Padanje cen starih stanovanj zavirajo prodajalci, saj največkrat svoje stanovanje prodajajo, da bi kupili novega, in zato želijo zanj iztržiti čim več.

Pomemben vpliv imajo po njegovih besedah tudi investitorji, ki ne spustijo cen novim stanovanjem, čeprav se ta ne prodajajo, in posredno banke, ki jim reprogramirajo posojila. In čeprav gradbena podjetja drvijo v stečaje, stanovanja pa prehajajo v last bank, Puschner meni, da to za zdaj še ne bo vplivalo na nižanje cen. "Postopki glede zaplembe in prodaje takšnih stanovanj so dolgotrajni in mine precej časa, preden se stanovanja ponudijo na trgu."

Padanje višin najemnin
Neprodana predraga stanovanja, predvsem rabljena, lastniki nato po navadi ponudijo v najem. Ponudba na najemniškem trgu je zato velika, kar je v zadnjem letu vplivalo na zniževanje cene najemnin. Leta 2009 so najemnine padle za 15 odstotkov, padec se je nadaljeval v prvi polovici leta 2010, nato se je trend nekoliko obrnil. A le za kratek čas, saj se tudi v letu 2011 najemnine znižujejo.

Je pa še vedno občutna razlika v višini mesečne najemnine med največjima slovenskima mestoma. V Ljubljani je za enosobno stanovanje v povprečju treba odšteti okoli 420 evrov, medtem ko se v Mariboru po besedah Mojce Sauli z agencije Atrium nepremičnine cene gibljejo med 280 evri v središču mesta in 250 evri na obrobju.

Ponudba večja od povpraševanja
"Ponudba v Mariboru zadostuje povpraševanju na trgu. Povpraševanje po najemih preseže ponudbo le v predštudijskem času, ko študentje iščejo svojo namestitev," dodaja Saulijeva.

V Ljubljani pa je ponudba precej večja od povpraševanja, saj so na Slonepu v analizo najemniškega trga konec junija 2011 zajeli več kot 1.100 enot. To je po Puschnerjevih besedah skoraj dvakrat več, kot jih je bilo zajetih v izračun junija 2007.

Velika ponudba je torej dobra novica za vse - predvsem pa študente -, ki si bodo v prihodnjih tednih iskali novo najemniško stanovanje.