"Vprašanje t. i. prenesenih deviznih vlog je nasledstveno vprašanje in se mora kot tako tudi reševati. Tega stališča Slovenija ne bo nikoli spremenila. Ga ne sme. Potrjeno je bilo z mednarodnim sporazumom s Hrvaško. In obžalujem, da tudi v tem primeru prihaja do hrvaške kršitve teh mednarodnih obveznosti," je dejal Cerar.

Premier je namignil, da Hrvaška načrtno ignorira tako sporazum o nasledstvu, po katerem bi se moralo vprašanje nekdanjih deviznih vlog, torej tudi vlog v LB-ju, reševati kot nasledstveno vprašanje, kot tudi memorandum z Mokric iz leta 2013, na podlagi katerega je Slovenija ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z EU-jem, Hrvaška pa bi morala ustaviti vse sodne postopke proti NLB-ju in LB-ju v zvezi z nekdanjimi deviznimi vlogami.

Hrvaška tega ni storila in hrvaška sodišča so obravnavo tožb, ki jih v imenu in za račun hrvaške države vodita Privredna banka Zagreb (PBZ) in Zagrebačka banka (ZaBa), nadaljevala. "Zelo očitno je, da hrvaško sodstvo z neko novo, pospešeno dinamiko odloča in procesira tožbe proti LB-ju in NLB-ju," je dejal Cerar.

"To intenzivno spremljamo tudi v vladi, in jasno smo že dali na eni od zadnjih sej vlade vedeti, da kakršno koli izplačevanje finančnih obveznosti po teh sodbah, ki jih hrvaška sodišča sprejemajo, ni v skladu z našo pravno ureditvijo in še manj v skladu z mednarodnim dogovorom, ki sta ga podpisali obe državi," je poudaril in dodal, da je to tudi "popolnoma jasen signal tako NLB-ju kot SDH-ju in drugim, kaj naše pravo dopušča in kako je treba ravnati".

Vlada ni ničesar odobrila
V zvezi z informacijami, da je NLB samoiniciativno poravnal znesek ene od izgubljenih tožb, in z vprašanjem, kdo je to izplačilo odobril, je Cerar poudaril, da "vlada ni nikoli odločala o tem, ali je treba na podlagi hrvaške sodbe NLB-ju plačati kakršen koli znesek".

Pojasnil je, da se vlada sicer "ves čas intenzivno ukvarja" z zadevo in da pripravlja niz ukrepov. Ti so usmerjeni v dva cilja — zaščititi državno premoženje, torej kapitalsko naložbo Republike Slovenije v NLB-ju, in konkretneje odgovoriti na hrvaške kršitve mednarodnega prava. "Na to bomo zagotovo opozorili tudi Evropsko komisijo," je še napovedal premier, ki več podrobnosti ni želel razkriti, "ker bi to lahko otežilo naš pristop v tej zadevi".

Erjavec zavira zaščito NLB-ja?
Vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer je po vrhu koalicije potrdila, da "se pripravlja ustrezen odziv" v zvezi s problematiko NLB-ja, tako glede zahtev Evropske komisije za prodajo kot problema hrvaških tožb za prenesene devizne vloge.

Izpostavljenost banke zaradi teh tožb močno niža njeno ceno, vlada pa doslej ni hotela zagotoviti zaščite banke pred temi terjatvami. Proti je bil predvsem zunanji minister in prvak DeSUS-a Karl Erjavec.

Problematiko je komentiral tudi vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han. "Mislim, da moramo zadevo hrvaških varčevalcev rešiti in da Nova Ljubljanska banka ni tista, ki bi morala ta denar plačevati," je izjavil.

Zavzel se je za reševanje problematike v okviru "komisije za nasledstvo". Če bo ta komisija podprla sprejetje državnih garancij za hrvaške tožbe do NLB-ja, potem bi to podprl tudi on, je dejal. Sicer pa se zavzema, da bi NLB v skladu s sprejeto strategijo prodali.

Poslanec DeSUS-a Franc Jurša je bil glede problematike NLB-ja bolj zadržan. Povedal je, da je v poslanski skupini niso obravnavali, da pa podpira stališča predsednika stranke Erjavca.

NLB brez pojasnil
V NLB-ju vzrokov, zakaj so se odločili za plačilo zahtevka iz ene od teh izgubljenih sodb, ne razkrivajo, prav tako ni jasno, kako se bodo odločili v prihodnje. Po nekaterih neuradnih informacijah so se za plačilo odločili tudi zaradi morebitne prevelike poslovne škode, ki bi lahko nastala zaradi postopkov rubeža.

Po drugi strani bo morala banka morda zaradi teh tožbenih zahtevkov - skupno naj bi šlo za okoli 172 milijonov evrov glavnice in obresti, ki že presegajo ta znesek - oblikovati rezervacije, kar pa bi znižalo kapitalsko ustreznost banke. To pa bi banka morala zadevo kompenzirati z omejevanjem kreditiranja, kar bi spet pomenilo poslovno škodo za banko.

Vraničar Ermanova v Bruslju
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman se bo v ponedeljek v Bruslju sestala z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. Namen je zbližanje stališč pred odgovorom Slovenije na odziv Evropske komisije na predlog Slovenije za spremembo zavez glede Nove Ljubljanske banke (NLB), so sporočili po seji vlade.