Koprski Cimos je v prvem letošnjem polletju ustvaril za 211,7 milijona evrov poslovnih prihodkov in s tem za okoli 13 milijonov evrov izboljšal številke iz enakega lanskega obdobja. Tudi čisti dobiček družbe se je povečal v prvih šestih mesecih letos, saj je znašal 2,2 milijona evrov v primerjavi z dvema milijonoma evrov v enakem lanskem obdobju. Dobiček iz poslovanja je bil pri 6,7 milijona evrov sicer manjši kot pred letom dni, ko je znašal 8,5 milijona evrov, prav tako se je zmanjšala EBITDA, in sicer s 14 na 12,2 milijona evrov.
Po drugi strani pa številke niso enako spodbudne za skupino Cimos, kažejo podatki iz nerevidiranega poročila poslovanju družbe Cimos in skupine Cimos za obdobje januar-junij 2013. Tako je skupina v prvem polletju ustvarila 205,4 milijona evrov prihodkov iz poslovanja, kar je precej manj od 239,6 milijona evrov, kolikor so ustvarili v prvem polletju 2012. Od tega sta 202 milijona prišla iz prodaje (lani je ta številka v istem obdobju znašala 220,5 milijona evrov). Na ravni skupine pa so s 16,9 milijona evrov dobička iz poslovanja v lanskem prvem polletju letos imeli čisto izgubo 1,6 milijona evrov.
Tako matična družba kot skupina Cimos sta v tem času povečali svoje dolgoročne obveznosti, in sicer Cimos s 101,9 milijona evrov na 119,5 milijona evrov, skupina Cimos pa s 185,9 milijona evrov na 216,6 milijona evrov. Matična družba je povečala tudi kratkoročne obveznosti, ki so z 243,8 milijona evrov do konca junija narasle na 247,3 milijona evrov, na ravni skupine pa so se kratkoročne obveznosti s 383,3 milijona evrov znižale na 351,6 milijona evrov.
Slabe naložbe Probanko v polletju pahnile v izgubo
Probanka je v prvem polletju imela 6,4 milijona evrov čiste izgube, potem ko je v istem obdobju lani ta znašala dobrih 12 milijonov evrov. V banki kot razlog za izgubo navajajo oslabitve in rezervacije, ki so v polletju znašale devet milijonov evrov, kar je sicer 46 odstotkov manj kot v istem obdobju lani.
Za 42 odstotkov na medletni ravni se je zmanjšal tudi dobiček pred oslabitvami in rezervacijami, ki je znašal 2,4 milijona evrov. Slabši rezultat je bil predvsem posledica manjših neto obrestnih in neobrestnih prihodkov, so navedli v banki. Ta je imela 9,2 milijona evrov čistih finančnih in poslovnih prihodkov, kar je 22 odstotkov manj kot v lanskem prvem polletju.
Obrestni prihodki so se zmanjšali za 27 odstotkov, na 19,3 milijona evrov, čiste opravnine za 12 odstotkov, na 2,3 milijona evrov, čisti neobrestni prihodki pa so znašali 1,5 milijona evrov, medtem ko so bili v istem lanskem obdobju negativni v znesku 100.000 evrov. Količnik kapitalske ustreznosti banke je v polletju znašal 8,42 odstotka, količnik temeljnega kapitala 5,24 odstotka, so še zapisali.
Prodaja gumarske dejavnosti dobro vplivala na zadolženost Save
Kranjska Sava je v prvem polletju ustvarila 17,8 milijona evrov čistega dobička in za 71,7 milijona evrov, na 226,7 milijona evrov, zmanjšala zadolženost, pri čemer je večino dobička pomenila odprodaja gumarske dejavnosti. Celotna skupina pa je ustvarila šest milijonov evrov izgube in zadolženost zmanjšala za 53,5 milijona evrov, na 292,2 milijona evrov, so sporočili iz Save.
Na ravni skupine so družbe od januarja do junija letos ustvarile 29,9 milijona evrov prihodkov iz prodaje oz. deset odstotkov manj glede na isto obdobje lani. Večino prihodkov, 27,5 milijona evrov, je ustvaril turistični segment, kar je šest odstotkov manj kot v istem obdobju lani.

Sodni spori in rezervacije Kompas stali dobička, Unior ga je posedmeril
Zaradi odpisa terjatev in oblikovanja rezervacij za sodne spore (podjetje je to stalo 5,27 milijona evrov) pa je največja slovenska turistična agencija Kompas leto 2012 končala s 5,25 milijona evrov čiste izgube. Brez odpisov terjatev in rezervacij bi družba imela skromen dobiček 19.760 evrov.
Povsem drugače pa se je polletje končalo za zreški Unior, ki je v prvih šestih mesecih ustvaril 1,9 milijona evrov čistega dobička, kar je sedemkrat več kot v istem obdobju lani. Prihodki so se povečali za 13 odstotkov, na 88,7 milijona evrov, k rasti pa so največ prispevali stabilnost svetovne avtomobilske industrije kot glavnega kupca Uniorja in novi projekti.
Unior je julija z bankami sklenil tudi dogovor o finančnem prestrukturiranju. Družba bo tako do leta 2019 zmanjšala dolg z zdajšnjih 142,1 milijona evrov na 70,9 milijona evrov in začela iskati strateškega partnerja za svoj program turizem. Skupina Unior pa je v prvem polletju ustvarila 116,2 milijona evrov prihodkov oz. 12,9 odstotka več kot leto predtem. Čisti dobiček se je z lanskih 633.000 evrov povečal na 3,2 milijona evrov.
Pozavarovalnica Sava skoraj podvojila dobiček
Dobro obdobje je tudi za skupino Pozavarovalnica Sava, ki je v prvem polletju letos ustvarila za 19,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 86,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. Konsolidiran izid vključuje tudi 7,7 milijona evrov vredno prevrednotenje prejšnjega 48,68-odstotnega deleža v Zavarovalnici Maribor na tržno vrednost.
Skupina Sava Re je v šestih mesecih na medletni ravni bruto premije zvišala za 19,9 odstotka, na 190,1 milijona evrov. Na to je z 42,5 milijona evrov vplivala tudi vključitev Zavarovalnice Maribor. Konsolidirane bruto škode so v šestih mesecih porasle za 23,8 milijona evrov oz. 37,4 odstotka, na 86,5 milijona evrov. Tudi na to rast je vplivala vključitev Zavarovalnice Maribor, kar je imelo na konsolidiran izkaz učinek v vrednosti 24,4 milijona evrov.
Družba Pozavarovalnica Sava je zbrala 87,1 milijona evrov bruto premij oz. 8,1 odstotka manj kot v enakem lanskem polletju. Čisti dobiček matične družbe Pozavarovalnica Sava pa je medtem v prvem polletju dosegel 9,2 milijona evrov, kar je dvakrat več kot lani. Bruto škode iz pozavarovanja so se v polletju zvišale za 10,5 odstotka, na 37,5 milijona evrov, kar je predvsem posledica izplačevanja škod zaradi lanskih novembrskih poplav.
Žito s 541.000 evrov čistega dobička
Polletje je bilo dobičkonosno tudi za skupino Žito, saj je v omenjenem obdobju ustvarila 541.000 evrov čistega dobička, medtem ko je v istem obdobju lani imela 377.000 evrov izgube. Matična družba Žito pa je polletje končala s 567.000 evrov dobička, medtem ko je lani ustvarila 202.000 evrov izgube.

Skupina Žito je v prvih šestih mesecih prodala za 53,5 milijona evrov izdelkov in storitev oz. odstotek manj kot lani, prodaja družbe Žito pa je s 50,1 milijona evrov ostala na lanski ravni. Dobiček iz poslovanja skupine Žito se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 8,5-krat, na 732.000 evrov, matične družbe pa za več kot trikrat, na 724.000 evrov. Za 26 odstotkov se je zmanjšala tudi zadolženost skupine.

Dobro je prvih šest mesecev sklenila tudi Radenska, saj je ustvarila 14,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je sicer odstotek manj kot v lanskem primerjalnem obdobju, a je čisti dobiček znašal 1,6 milijona evrov. Leto predtem je družba poslovala z izgubo 1,1 milijona evrov.