Čufer sicer ne zagovarja stališča, da bi morala država reševati vsa prezadolžena podjetja. "Prav zanima me, koliko podjetij, ki smo jih reševali doslej, med njimi sta Svea in Cimos, se bo postavilo na noge in ne bodo že v kratkem spet zaprosila za pomoč," se je vprašal v pogovoru za Mladino. "Niti slučajno ne zagovarjam stališča, da moramo reševati vsa prezadolžena podjetja, nasprotno, pri odločitvi o državni pomoči moramo biti zelo restriktivni," je dodal.

"Mislim, da se je v vladi glede reševanja podjetij pričakovalo preveč. Zdaj so se ta pričakovanja nekoliko umirila, na začetku pa se je pričakovalo, da bomo reševali kar vsepovprek," je dejal.

Pri podjetjih, ki so jih imeli na mizi do zdaj, pa je imel občutek, da je šlo bolj za to, kako bi država pomagala še bankam upnicam in lastnikom, da tudi oni ne bi nič izgubili. To pa po njegovih besedah zagotovo ne sme biti cilj državne pomoči.

Prvi prenosi poleti, novi nato jeseni
Minister je spregovoril tudi o slabi banki. Čeprav se je pri prenosu terjatev, ker jih banke ocenjujejo višje kot Bruselj, zapletlo, verjame, da bi lahko vsaj pilotni prenos izvedli že poleti. Bolj obsežen prenos bi nato sledil jeseni, ko bodo pregled končali zunanji revizorji.

"Ko smo se maja pogovarjali z Evropsko komisijo, nam je bilo rečeno, da so pregledi zunanjih revizorjev potrebni zato, da se poveča stopnja zaupanja v preglednost celotnega postopka sanacije bank. Dejanski učinek je bil prav nasproten: stopnja nezaupanja se je še povečala," je poudaril.

V zvezi s slabo banko je izpostavil tri predvidene spremembe – zmanjšanje lastniškega deleža države, daljša življenjska doba slabe banke ter sprememba zahteve, da mora banka vsako leto prodati vsaj 10 odstotkov premoženja.
Lastništvo državne banke je zdaj 100-odstotno. Če je država več kot 50-odstotna lastnica slabe banke, se namreč celotno breme odkupa slabih terjatev šteje v javni dolg. Življenjska doba slabe banke bi se podaljšala s pet na 15 let. Glede zahtevane prodaje 10 odstotkov premoženja vsako leto pa je pojasnil, da je zahteva nespametna, saj slabo banko sili v prodajo, tudi ko so razmere na trgu slabe.

Dolg se približuje nevzdržnim mejam
V zvezi z javnim dolgom je Čufer spomnil, da nam grozi, da se zviša s 55 na 75 odstotkov BDP-ja, česar si ne more privoščiti. Skladno s tem je izpostavil potrebo po njegovi stabilizaciji. Boji se tudi, da v Sloveniji ni dovolj političnega poguma, da bi sprejeli manj prijazne ukrepe.
Vendar je bila na strani prihodkov dosežena zgornja meja, tako da davkov ni več smiselno zviševati, zato bo treba koreniteje zarezati v plače javnih uslužbencev, socialne transferje, pokojnine.

Opomnil je tudi, da si že od vstopa v EU prizadevamo, da bi raven naših javnih storitev ostala na ravni skandinavskih držav. "Medtem ko je dodana vrednost, ki jo ustvarjamo, več kot pol nižja. V tem je bistvo problema. Od drugih držav smo pobrali samo lepe stvari, produktivnosti pa nismo spravili na raven, da bi tak standard lahko finančno podpirali," je pojasnil.
Denar še je, a bomo morali biti hitri
Na vprašanje, ali se bo morala država že letos dodatno zadolžiti, je odgovoril, da je za zdaj za vse obveznosti na računu dovolj denarja. Obenem je priznal, da je ekonomska suverenost Slovenije res že precej omejena in da so pričakovanja Evropske komisije, ki se prevajajo kot priporočila, v resnici precej več kot to.

"Pritisk Bruslja je včasih celo dobrodošel, saj nam daje pogum za to, da se lotimo tudi manj priljubljenih ukrepov," je dodal. Sicer pa minister ne verjame, da nas hoče nekdo poceni obrati. "Za vse napake smo si krivi sami," je prepričan.
Izpostavil je tudi, da keynsijanski model velikih državnih naložb v Sloveniji ne more delovati kot generator rasti, saj od 60 do 70 odstotkov vsega, kar potrošimo, uvozimo. Velike državne naložbe bi torej v veliki meri odtekle v tujino. Zato je edina možnost močnejši izvoz.