Predstavniki Slovenije in črnogorskih oblasti so si ogledali sklepni del treh projektov, ki bodo pomembno vplivali na turistični razvoj črnogorskih mest. Žabljak je tako pridobil sodobno deponijo komunalnih odpadkov, komunalno vozilo ter zabojnike, Šavnik pa čistilno napravo.

Slovenija je pri teh treh projektih Črni gori donirala skupaj 413 tisoč evrov, kar predstavlja skoraj polovico vrednosti projektov. Gre za t. i. razvojno pomoč, ki jo razvite evropske države v znak solidarnosti namenjajo manj razvitim. Slovenija je donatorica razvojne pomoči od leta 2004, do zdaj je prek Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), ki ga vodi Gašper Jež, uspešno končala že 20 projektov, še osem jih izvajajo. V okviru 20 že končanih projektov je Slovenija donirala nekaj manj kot sedem milijonov evrov, pri osmih projektih, ki so še v izvajanju, pa bo prispevala dobrih 1,7 milijona evrov.

Slovenija prek instituta razvojne pomoči neposredno pripomore h gospodarskemu razvoju države v razvoju, hkrati pa odpira poslovne možnosti slovenskim podjetjem. Pri vseh projektih namreč sodelujejo slovenska podjetja. Tako je pri izgradnji deponije v Žabljaku svoj delež prispeval Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora, rastlinsko napravo v Šavniku je gradilo podjetje Limnos iz Ljubljane, komunalna vozila in zabojnike za Žabljak je zagotovilo podjetje Atrik iz Ljubljane.

Po mednarodnih zavezah naj bi Slovenija kot članica EU-ja za mednarodno razvojno pomoč namenila 0,33 odstotka BDP-ja, vendar ga dejansko nekoliko manj. V letu 2016 je bil ta delež 0,12-odstoten, kar znaša okoli 50 milijonov evrov. Večina teh sredstev (80 odstotkov) se steka v mednarodne ustanove, le manjši delež pa je t. i. "bilaterale", kar pomeni, da donacijo neposredno sprejme država prejemnica. Tokrat je to Črna gora. Pri prejemanju razvojne pomoči se Črnogorci sami odločijo, katerim projektom bodo namenili slovensko donacijo, Slovenija pa na drugi strani poskrbi, da so v te projekte vključena slovenska podjetja. Na ta način se donirana sredstva vračajo v Slovenijo in ji odpirajo številne nove možnosti gospodarskega sodelovanja.

CMSR ima v naslednjih dveh letih veliko načrtov. Predvidenih je torej še osem projektov, pri katerih bo Slovenija sodelovala z doniranimi sredstvi in slovenskimi izvajalci. V glavnem gre za komunalne projekte; deponije, čistilne naprave in javno razsvetljavo v mestih Žabljak, Rožaje, Andrijevica, Petnjica, Plevlja, Cetinje in Šavnik.