Računsko sodišče je namreč Darsu pred kratkim izdalo revizijsko poročilo o vzdrževanju avtocest v obdobju 2005-2007 in mu naložilo izdelavo programa dejavnosti za izpolnjevanje priporočil sodišča. Kot še pravijo na Darsu, ki so se na ugotovitve sodišča že javno odzvali s podrobnimi pojasnili (preberete jih lahko tukaj), pa so nekatera priporočila vezana na sodelovanje s pristojnim ministrstvom.

Leto 2009 uspešno končali po obeh pogodbah
Kot so še pojasnili, so leto 2009 (čisti dobiček za preteklo leto znaša 10,2 milijona evrov) uspešno končali po obeh pogodbah, sklenjenih z državo, tako po t. i. agentski kot koncesijski pogodbi.

Med čistimi prihodki od prodaje so namreč tako prihodki od cestnin kot tudi prihodki po agentski pogodbi (nadomestilo družbi za opravljanje naročila je po pogodbi določeno v višini 5,49 odstotka od vrednosti dejansko realiziranih del).

Na drugi strani pa so med stroški tako dajatve po koncesijski pogodbi (koncesijska dajatev je v grobem razlika med koncesijskimi prihodki - večinoma gre za cestnino, nekaj pa je tudi drugih prihodkov iz komplementarnih dejavnosti - in od države priznanimi odhodki (stroški, ki jih ima družba s pobiranjem cestnine, upravljanjem in rednim vzdrževanjem avtocest in hitrih cest, financiranjem investicij, drugimi dejavnostmi), pa tudi stroški za opravljene posle po agentski pogodbi (npr. stroški nadzornega inženirja), pojasnjujejo na Darsu.

Poslovanje Darsa torej temelji na pogodbi o opravljanju naročila (t. i. agentski pogodbi) in koncesijski pogodbi. V skladu z mandatno pogodbo v vlogi agenta RS-a organizira in vodi graditev ter obnovo avtocestnega omrežja skladno z Resolucijo o nacionalnem programu gradnje avtoceste v RS ter izvaja finančni inženiring sredstev za graditev in obnavljanje avtocest ter odplačilo najetih posojil. V skladu s koncesijsko pogodbo pa družba vzdržuje, upravlja in cestnini sistem avtocest in hitrih cest, so pojasnili za MMC.

"Ugotovitve sodišče ne gre povezovati z rezultati poslovanja"
Ugotovitve Računskega sodišča (to je ugotovilo neprimerno porabo sredstev za vzdrževanje, neobstoj standardov in pomanjkljivo zajemanje in obdelavo podatkov, manj kot tretjino realizacije potreb po zalivanju razpok in porabo sredstev investicijskega vzdrževanja za redno vzdrževanje) težko neposredno povežejo z ugotovljenim čistim dobičkom v letu 2009. "Dejstvo pa je, da imajo višji stroški vzdrževanja lahko tudi pomemben vpliv na dobiček, ki je zaradi tega lahko tudi nižji," dodajajo.