Včeraj je TV Slovenija poročala o restriktivni zakonodaji, s katero država sili obrtnike v upokojitev, kar pa je v popolnem nasprotju s tem, na kar vsi opozarjajo - da bi bili starejši čim dlje dejavni, pravijo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
Negativne posledice bodo predvsem za pokojninsko blagajno, ki ima že zdaj milijardo evrov in pol primanjkljaja. Večina obrtnikov se namreč polni pokojnini ne namerava odpovedati, pravijo na OZS-ju. Poleg tega bo država prikrajšana še za dodatne milijone, ker obrtniki ne bodo več plačevali davkov in prispevkov.
"Okoli 90 odstotkov bo svojo dejavnost zaprlo. To pomeni, da bodo tudi zaposleni pri njih ostali brez dela in na zavodu za zaposlovanje," opozarjajo na zbornici. Obenem - če nova vlada ne bo spremenila zakona - bodo obrtniki pravico poiskali na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Državna kazen za podjetne
Težo zakona na sebi občuti tudi 67-letna upokojenka Breda Satler, ki je že šest let v pokoju. Njena pokojnina je nizka, zato že snuje poslovno idejo, s katero bi lahko dodatno zaslužila. "Kaj si boste pomagali s 500 evri, če stane samo, da dihate na 30 m2, 300 evrov. In potem mi onemogočite, da kaj zaslužimo. Ali mislite, da bom jaz 20 let sedela pred televizorjem? Ne bom, ne bom in ne bom," je odločna Satlerjeva.

Država ji bo, kot smo poročali že včeraj, vzela polovico pokojnine, če bo odprla obrt. To je kraja, je ogorčena Satlerjeva. "Ta denar je naš, ki nam po zakonu pripada. To je tako, kot če bi v banko vlagali denar in ti ga po določeni dobi ne bi vrnili," ponazori.

Poslovne ideje starejših bi morali spodbujati, saj bi imela država od tega korist, pravi ekonomist Marko Pahor. Na to, ali jim ob tem pripada še vsa pokojnina, pa enoznačnega odgovora ni. "Kakšna je logika našega pokojninskega sistema? Gre za zavarovanje za starost in zavarovanje za to, da nekdo ni več sposoben delati. Če je nekdo voljan in pripravljen delati, še ni nastopil zavarovalni primer," pravi.
Dvojna merila za akademike
A obrtniki protestirajo tudi zato, ker ima država dvojna merila. Upokojeni profesor lahko denimo neomejeno dodatno zasluži z avtorsko ali podjemno pogodbo, in to ne vpliva na njegovo pokojnino. Obrtniki pa te pravice nimajo, pravijo v Zvezi društev upokojencev. "Čevljar ne more delati po avtorski pogodbi, za to mora imeti drugo možnost, da lahko enakopravno dela, kot nekdo, ki lahko dela po avtorski pogodbi," pojasnjuje Branka Kastelic iz zveze.

In odziv politike? Karl Erjavec je napovedal spremembo sporne zakonodaje. "Osredotočili se bomo na tisto težavo, ko nekdo opravlja dejavnost, ki ne pomeni visokega dodatnega zaslužka, ampak lahko izgubi pokojnino. To je treba popraviti," je dejal. Z ministrstva za delo pa so sporočili, da se bodo v kratkem sestali s predstavniki obrtno-podjetniške zbornice - ti so zakonske spremembe že pripravili -, a da je o spremembi zakonodaje še prezgodaj govoriti.