Bo General Motors preživel hudo krizo ali bo moral v stečaj? Foto: Reuters
Bo General Motors preživel hudo krizo ali bo moral v stečaj? Foto: Reuters
Razprodaja oblek
V ZDA je prodaja na drobno novembra upadla že peti mesec zapored, kar se ni zgodilo že vsaj 16 let. Foto: EPA
Ljubljanska borza
Ljubljanska borza je spet na petletnem dnu. Likvidnost je obupno slaba, preobrata še ni videti. Foto: MMC RTV SLO

Pomagala je seveda novica, da za Detroit bitka še ni izgubljena, saj naj bi mu pomagalo ameriško ministrstvo za finance. Morda mu bo namenilo del 700 milijard dolarjev vredne pogače za rešitev kreditne krize. Velika trojica General Motors, Ford in Chrysler zaposluje skoraj 250 tisoč ljudi, nadaljnjih 100 tisoč njihovi dobavitelji. Propad že enega izmed velikanov bi povzročil uničujoč val brezposelnosti.

Zaželene tehnološke delnice
Delniški indeks Dow Jones (8.629 točk), ki je bil po uvodnih minutah že 200 točk pod izhodiščem, se je na koncu zvišal za tri četrtine odstotka in teden končal tam, kjer ga je začel. Tehnološki indeks Nasdaq je v pridobil 2,18 odstotka, podoben pa je tudi pribitek na tedenski ravni. Vlagatelji menijo, da bo tehnološki sektor med prvimi,ki bo okreval po krizi. Številna podjetja niso zadolžena, nekatera imajo velike zaloge denarja (na primer Apple, katerega delnice so zadnji dan tedna pridobile štiri odstotke) in bodo lažje prebrodile težke čase.

Tudi novembra deflacija
Na negativni strani je izstopal proizvajalec leta Boeing. Ker je že četrtič preložil prvi polet Dreamlinerja, so se delnice pocenile za 2,7 odstotka. Makroekonomske novice so še naprej slabe. Novembrska prodaja na drobno je v ZDA padla za 1,8 odstotka. Kazalnik inflacije, indeks cen proizvajalcev PPI, je zdrsnil za 2,2 odstotka, brez upoštevanja hrane in energentov pa za 0,1 odstotka. Številni ekonomisti opozarjajo pred nevarnostjo deflacijske spirale, ki je v 90. letih uničevala japonsko gospodarstvo.

Evro skoraj do 1,34 dolarja
Evropske borze so bile v petek povsem pod vplivom neugodnega razpleta v ameriškem senatu. Največ, tudi do šest odstotkov, so izgubile avtomobilske delnice. Zaradi nižjih cen nafte so trpele tudi energetske delnice, tradicionalno so se cenile tudi delnice bank. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 (829 točk) se je znižal za 2,8 odstotka, v tem letu je njegova izguba 45-odstotna. Evro zadnje dni pridobiva in je zdaj vreden 1,3382 dolarja.

Gorenje neusmiljeno navzdol
Slovenski trg kapitala je še naprej obubožan. Kupci so prestrašeni in jih niti zgodovinsko nizke ravni delnic ne prepričajo. Zadnji teden je najbolj izgubljalo Gorenje, ki je padlo celo pod enajst evrov. 13,4-odstotni tedenski padec je zakrivilo sporočilo vodstva podjetja, da Gorenje zaradi gospodarske krize beleži upad naročil. Slovenski borzni indeks je v petek pristal pri 3.948 točkah oziroma najnižje po januarju 2004. Najprometnejša Krka je v petih dneh pridobila 1,9 odstotka, Pivovarna Laško tri odstotke in pol.

Krepak padec bakra
Teden je bil razburljiv tudi na trgu surovin. Cena bakra je po novici, da je senat zavrnil 14 milijard vreden sveženj pomoči za avtomobilsko industrijo, strmoglavila za devet odstotkov, toda nato le okrevala. Cena ameriške lahke nafte je bila nazadnje 46,28 dolarja. Pri banki Goldman Sachs predvidevajo, da lahko nafta pade vse do 30 dolarja. Na drugi strani iranski naftni minister trdi, da je realna cena več kot 100 dolarjev, Savdska Arabija pa, da je poštena cena 75 dolarjev.

T. O.