Po zdravstveni krizi, ki jo povzroča epidemija novega koronavirusa, bo sledila še huda gospodarska kriza, kakršne ni bilo že skoraj sto let. Delnice so zato tvegana izbira – recesija je največji sovražnik borznih parketov–, zato nekateri vlagatelji varen pristan iščejo v plemenitih kovinah in delno tudi v kriptovalutah. Bitcoin je v aprilu porasel za 36 odstotkov in bil včeraj vreden že skoraj 9500 dolarjev. Tako zlato kot bitcoin sta sicer sredi marca, ko je bila panika na finančnih trgih največja in so vlagatelji hlastali za likvidnostjo, močno padla, bitcoin celo precej močneje kot delnice, toda sledilo je izrazito okrevanje.

Z zlatom lahko kupiš tudi dobrine
"V kriznih razmerah in v denarni poplavi, za katero so poskrbele centralne banke, vlagatelji zlato prepoznavajo kot hranilec vrednosti. Negotovost je velika, kakšna bo prihodnost, lahko le ugibamo, to pa so ugodni pogoji za dvig povpraševanja po zlatu, ki je v epidemiji spet dobilo svoj blišč. Zlato je preživelo že številne krize. Bitcoinu se sicer pripisuje, da gre za digitalno zlato, čeprav – ko ostaneš brez elektrike, si ne moreš z njim nič pomagati. Z zlatom lahko kupiš vsaj krompir, repo ali piščanca. V preteklosti se je že izkazalo, da je mogoče menjati dobrine za zlato, medtem ko bo moral bitcoin to funkcijo še dokazati," nam je povedal Primož Cencelj (Generali Investments).

Srebro se zdi podcenjeno
Vrednost zlate unče (31,1 grama) je 14. aprila dosegla 1746 dolarjev, kar je sedemletni vrh. Trenutna cena ja slabih 1700 dolarjev, aprilska rast je bila osemodstotna, kar je največ po avgustu. Za plemenite kovine, kot sta zlato ali srebro (ta naj bi imel še več potenciala za rast, potem ko je v zadnjih dneh zlato kotiralo pri več kot 113-kratniku cene srebra, kar je zgodovinsko gledano zelo visoko), sta v bikovskem gibanju tudi zato, ker centralne banke tiskajo denar kot še nikoli. V teoriji bi to moralo slej ko prej prinesti inflacijo (sploh če bodo dobavne verige po epidemiji prizadete) in zmanjšati vrednost posameznih valut, zlato pa je tradicionalno znan kot "hedge" (zaščita) pred inflacijo.

Še 11 dni do pomembnega dogodka
Če je bitcoin 13. marca strmoglavil na 4100 dolarjev, je zdaj že več kot dvakrat višje. Predvsem včeraj je bila rast impresivna, v nekem trenutku tudi 20-odstotna na dnevni ravni. Tako kot pri zlatu vlagatelji na bitcoin stavijo zaradi neverjetnih stimulusov centralnih bank, drugi razlog za rast pa je ta, da 12. maja sledi naslednja razpolovitev bitcoina (halving). Rudarji, ki s pomočjo visokozmogljivih računalnikov rešujejo zahtevne matematične operacije in s tem potrjujejo transakcije bitcoina, so za vsak novoustvarjeni blok (ki sestavlja verigo podatkovnih blokov) zdaj nagrajeni z 12,5 bitcoina, od 12. maja pa bo nagrada pol manjša, torej 6,25 bitcoina.

Ponudba omejena na 21 milijonov
Razpolovitev, ki je v preteklosti prinesla močno rast bitcoina, se zgodi vsaka štiri leta, z njo se zniža tudi bitcoinova stopnja inflacije. Ta je trenutno 3,64-odstotna, od 12. maja 2020 naj bi bila 1,8-odstotna. Satoši Nakamoto, oče bitcoina, je tehnologijo, na kateri temelji bitcoin, zasnoval z željo po ohranjanju njegove vrednosti in postopnem zmanjševanju inflacije, določil je tudi, da bo okrog leta 2140 prirudarjen še zadnji od 21 milijonov bitcoinov. 80 odstotkov bitcoinov je že v obtoku, za preostalih 20 odstotkov pa bo svet potreboval kar 120 let. Nove bitne kovance je vse težje prirudariti, tudi nagrada je zaradi razpolovitev vse manjša. Ker se ponudba bitcoinov na ta način omejuje, se to odraža na vse višji ceni, pravi ena od teorij.