Zaradi dolge zime se zamikajo tako dognojevanje, česanje kot varstvo rastlin in druga spomladanska opravila, pravijo na ministrstvu. Hladno vreme pri poljščinah in pri zelenjadnicah vpliva na poznejši začetek setve in s tem poznejši prvi pridelek zelenjave.
Sadjarji v goriški regiji škode zaradi pozebe še ne čutijo, ker so cvetovi breskev še zaprti, cvetovi marelic pa so se komaj začeli odpirati. Cvet na takšni stopnji razvoja prenese temperature od minus štiri do minus pet stopinj Celzija.
V Ajdovščini je na določenih legah že prišlo do pozebe breskev in marelic, vendar bo dokončna ocena pozebe znana šele po tem, ko bodo breskve in marelice dokončno odcvetele, cvetne čašice pa bodo odvržene.
Počakati bo treba na bolj suho vreme
Na ministrstvu, če bo v prihodnje ugodnejše vreme, večjih stroškov pridelave ne pričakujejo, ocenjujejo pa, da se bodo kmetje soočali predvsem z več konicami. Ker so njivske površine še razmočene, bodo kmetje morali počakati, da se posušijo.
Prehitra obdelava mokre zemlje namreč dolgotrajno prizadene in poškoduje strukturo prsti in s tem njeno rodovitnost, prezgodnje setve v mrzlo zemljo pa pomenijo slabšo odpornost posevkov, ki bodo kalili v hladu, opozarjajo na ministrstvu. Ob tem so povedali, da se letošnje škode zaradi dolge in hladne zime še ne da oceniti, ker je veliko odvisno tudi od nadaljnjih vremenskih razmer.

Lanska letina dobra za žita, zelo slaba za sadje
Znani pa so tudi podatki o letini v preteklem letu. Slovenija je tako imela največji pridelek pšenice in pire, ječmena in tritikale v zadnjih 20 letih, ugotavljajo na statističnem uradu. Pridelek krompirja je bil lani v primerjavi z dobro letino krompirja 2011 skoraj za petino manjši, delno zaradi slabše letine, delno pa zato, ker je bila manjša tudi s krompirjem posajena površina, in sicer za sedem odstotkov.
Skupni pridelek na njivah pridelane zelene krme je bil lani za 13 odstotkov manjši kot v letu 2011, k čemur je največ prispeval slabši pridelek silažne koruze. Pridelanih je bilo 71.000 ton zelenjadnic, od tega za prodajo okrog 37.000 ton, skupni pridelek pa je bil lani za okrog 10 odstotkov manjši kot v prejšnjem letu.
V intenzivnih sadovnjakih je bilo v letu 2012 pridelanega skupno skoraj za tretjino manj sadja kot v letu prej. Tudi oljkarji so lani pospravili več kot za polovico manjši pridelek oljk kot v letu 2011. Povprečni pridelek na hektar - ta je znašal 0,8 tone - je bil najmanjši v zadnjih desetih letih.
Slabo so se je godilo tudi pridelku jablan, ki je bil na letni ravni več kot za petino manjši, hrušk je bilo za 40 odstotkov manj, pridelek češpelj in sliv pa se je skrčil za več kot za polovico v primerjavi z letom pred tem.