za nekrizno obdobje na najvišjih ravneh. Med letoma 2013 in 2016 bo obseg posojil predvidoma dosegel 150 milijard dolarjev.

Svetovna gospodarska rast naj bi letos dosegla 2,9 odstotka, kar je sicer nekoliko več od lanske 2,4-odstotne krepitve, a vseeno manj od pričakovanj. Razmere pa so se od začetka leta po oceni Svetovne banke dejansko poslabšale.

Po oceni predsednika te mednarodne finančne ustanove Jima Yonga Kima smo trenutno v pravem času za izkoreninjenje svetovne revščine, kar bi se po njegovih besedah lahko zgodilo do leta 2030. Edini način, da se to doseže, pa je po njegovem mnenju gospodarska rast v državah z nizko in srednje visoko ravnjo bruto domačega proizvoda.

Močna rast potreb po posojilih
Zaradi ne preveč spodbudnih gospodarskih napovedi Mednarodna banka za obnovo in razvoj, ki je najpomembnejša organizacija v skupini Svetovne banke, opaža povečano povpraševanje po posojilih, saj je lani posodila 42,4 milijarde dolarjev oz. dobrih 37 milijard evrov. To je največ po izbruhu svetovne finančne krize, letos pa se bo po pričakovanjih banke ta številka povzpela na 43 milijard ameriških dolarjev, kar je dobrih 38 milijard evrov.

Levji delež posojil je bil po besedah banke dan v okviru programa za financiranje razvojnih politik in strukturnih reform, ki naj bi prinesle stabilnejšo gospodarsko rast. Podpredsednik Svetovne banke Jan Walliser ob tem ocenjuje, da se države v razvoju spopadajo z velikim pritiskom, kajti nujno morajo poiskati nove načine doseganja gospodarske rasti.

Uporaba posojil Svetovne banke je po mnenju Kima v tej luči precej pomembna, kajti po njegovih besedah poseganje po tovrstnih finančnih virih na trgih daje znak resnosti in stabilnosti pri izvajanju gospodarskih reform. Ko država zaprosi za ta posojila, to po Kimovem mnenju prav tako pomeni izražanje pripravljenosti na sledenje predpisanemu reformnemu programu.