Maja je bil proračun celo v presežku, v državno blagajno se je od januarja do maja nateklo skoraj 3,45 milijarde evrov, kar je 17,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Letošnji proračun predvideva primanjkljaj nekaj več kot milijardo evrov, kar pomeni, da primanjkljaj do konca maja predstavlja že okoli 70 odstotkov načrtovanega letnega. V celotnem letu 2013 je primanjkljaj znašal skoraj 1,54 milijarde evrov.

Ministrstvo je informacijo predstavilo tudi članom komisije DZ-ja za nadzor javnih financ. Državni sekretar na ministrstvu Mitja Mavko je povedal, da je proračun, če bi sklepali le po izvajanju v petih mesecih, ustvaril nekaj več kot tretjino nižji primanjkljaj.

Za 15 odstotkov višji davčni prihodki
Davčni prihodki so v prvih petih mesecih letos dosegli 2,67 milijarde evrov in bili v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 14,7 odstotka. Davki na dohodek in dobiček so bili s 554,6 milijona evrov v medletni primerjavi višji za 64,8 odstotka, davki na blago in storitve pa so bili glede na lansko prvo petmesečje z 2,02 milijarde evrov višji za 5,8 odstotka.

Pri tem ugodno sliko po navedbah ministrstva kažejo na primer prihodki od davka na dodano vrednost (DDV), ki so v prvih petih mesecih letos dosegli 1,25 milijarde evrov in bili glede na isto obdobje lani višji za 9,5 odstotka. To je po pojasnilih ministrstva posledica višje stopnje davka in tudi ukrepov vlade za učinkovitejše pobiranje davkov v sklopu svežnja ukrepov proti sivi ekonomiji.

Pozitivna so tudi gibanja pri dohodnini, saj so bili prihodki glede na enako obdobje lani višji za 14,9 odstotka in dosegli malo več kot 357 milijonov evrov.

Prihodki od davka od dohodka pravnih oseb so se ustavili pri 199,4 milijona evrov in bili s tem kar za 687 odstotkov oz. za 174 milijonov evrov višji kot v enakem obdobju lani.

Ministrstvo pojasnjuje, da je aprila proračun na podlagi letnega poračuna davka za leto 2013 ustvaril prihodke 20 milijonov evrov, medtem ko je lani v tem času država zavezancem vrnila 148 milijonov evrov.

Državno blagajno napolnila tudi dražba frekvenc
Prihodki od trošarin so bili v petih mesecih glede na enako obdobje lani nižji za 3,8 odstotka in dosegli 564 milijonov evrov - to je po navedbah ministrstva predvsem posledica v povprečju nižjih trošarin na energente in manjših prodanih količin cigaret.

Nedavčni prihodki so v prvih petih mesecih dosegli skoraj 405 milijonov evrov in bili za 78 odstotkov višji kot v lanskem prvem petmesečju - poglavitni razlog za to je po pojasnilih ministrstva vplačilo koncesnine na dražbi za radijske frekvence za mobilno telefonijo, prihodki od tega pa so dosegli 148,7 milijona evrov.

V državni proračun se je iz bruseljske blagajne v obdobju od januarja do maja nateklo 358 milijonov evrov, kar je glede na enako obdobje lani za 1,8 odstotka več. Po rebalansu naj bi se iz evropskega v slovenski proračun letos vrnilo skoraj 1,2 milijarde evrov, potem ko se je lani slabih 934 milijonov evrov.

Veliko proračunsko breme pa so postale obresti
Skupni odhodki državnega proračuna pa so v prvih petih mesecih dosegli nekaj več kot 4,15 milijarde evrov in bili v primerjavi z realizacijo v lanskem prvem petmesečju višji za 2,1 odstotka, je objavilo ministrstvo za finance.

Veliko proračunsko breme so po letih rasti javnega dolga postale obresti - v prvih petih mesecih je država za plačila obresti skupaj odštela 662,4 milijona evrov, kar je 14 odstotkov več kot lani. Je bila pa majska dinamika odplačil z 72,1 milijona evrov za polovico nižja kot aprila in za skoraj 60 odstotkov nižja kot marca.

Letos naj bi skupna odplačila obresti dosegla skoraj 940 milijonov evrov in primanjkljaj je zaradi tega precej višji. Brez plačil obresti je bil proračun maja za 86,6 milijona evrov v presežku, aprila pa je primarni presežek znašal skoraj 76 milijonov evrov. V prvih petih mesecih pa je bil primarni primanjkljaj - ob neupoštevanju plačil obresti - pri malo manj kot 60 milijonih evrov.