Predlog, da se člen, s katerim bi se javnim zavodom lahko naložilo vračilo presežkov prihodkov nad odhodki, iz vladnega predloga črta, so predlagale poslanske skupine SD, SDS, SLS in NSi, v razpravi pa so mu nasprotovali tudi v večini ostalih poslanskih skupin. Črtanje te določbe je tako podprlo 58 navzočih na seji, proti jih je glasovalo le pet.

DZ je možnost odvzema presežkov posrednim proračunskim uporabnikom črtal iz zakonskega besedila kljub pojasnilom državne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar, da se tega denarja ne bo jemalo kar počez, pač pa se bo preverilo vsak primer posebej. Gre za 1600 posrednih proračunskih porabnikov, ki so v preteklih letih nakopičili za skupaj 270 milijonov evrov prihrankov, je povedala.
V izjavi za medije je Vraničarjeva kasneje pojasnila, da bo treba po padcu novele še enkrat premisliti, kako nadomestiti izpad prihodkov zaradi padca nepremičninskega zakona. Nepotrjena določba pa po besedah državne sekretarke ni pomenila, da bi se vsem posrednim proračunskim uporabnikom odvzelo vse presežke preteklih let, pač pa je dajala možnost, da se to poišče. Vseh transferjev iz državnega proračuna javnim zavodom, javnim skladom in agencijam je sicer za več kot 1,7 milijarde evrov.

V tem okviru bo treba poiskati rezerve za 40 milijonov evrov, je dejala Vraničarjeva in hkrati poudarila, da dodatno zadolževanje ne pride v poštev. Kako bodo ukrepali, je po njenih besedah odvisno od ministrov, zato bo glede tega nujna dodatna razprava na vladi. Tudi na vprašanje, ali je v igri rezanje socialnih transferjev, je odgovorila, da je to odvisno od predlogov, ki jih bodo pripravili pristojni ministri.
Podpora SDS-ovim predlogom
Na predlog SDS je DZ iz zakona črtal tudi povečanje dopustnega obsega zadolževanja nefinančnih družb v pretežni lasti države, potrebnega zato, da bi lahko Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) izdala obveznice z državnim poroštvom za prevzem slabih terjatev še dveh bank - Abanke in Banke Celje.

Dovolj podpore je bilo deležno dopolnilo SDS, s katerim se je iz besedila črtala zaostritev pogojev za predplačila iz proračuna za črpanje EU sredstev. S tem bi se že tako slabo črpanje EU sredstev še poslabšalo, je soglašala Renata Brunskole (PS).

"Koalicije v DZ ni več, noben zakon ne more biti sprejet," je podporo opozicijskim dopolnilom komentiral Andrej Šircelj (SDS) in predlagal, naj dejansko opravlja tekoče posle, kajti zakonov, ki bodo vplivali na zmanjšanje pravic državljanov ali povečevanje bremen, ne bodo podprli.

Podporo je dobilo tudi dopolnilo SD-ja, naj se iz zahtevanega znižanja števila zaposlenih pri posrednih proračunskih uporabnikih izvzame tudi mlade raziskovalce, pripravnike v zdravstvenih ustanovah ter še nekatere kategorije delavcev.

Čufer: Spremembe nujne za letošnji proračun
Vlada je pred sprejemnjem novele ocenila, da nekateri posredni proračunski uporabniki razpolagajo z bistveno več denarja, kot ga potrebujejo. Kot novost predlaga, da bi morali javni zavodi na zahtevo vlade ali občine presežke prihodkov nad odhodki usmeriti v proračun države ali občine. Lahko se jim tudi znižajo transferji. Predlagane spremembe so po besedah Uroša Čuferja, ki opravlja tekoče posle finančnega ministra, nujno potrebne za nemoteno izvrševanje sprejetega proračuna za to in prihodnje leto.

Opozicija za pavšalno obdavčitev
Na mizi sta še predloga novel zakona o dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb, ki sta ju pripravila poslanski skupini SLS-a in NSi-ja. Njun namen je izboljšanje poslovnega okolja za obrtnike in male podjetnike. Glede pavšalne obdavčitve predlagata dvig praga letnega prometa s 50.000 evrov na 100.000 evrov, pa tudi, da se normirani stroški dvignejo s 70 na 80 odstotkov.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je pojasnila, da predlog zakona ne temelji na ocenah in analizah konkretnih podatkov. Bo pa vlada po analizi pristopila k proučitvi razlogov, zakaj se je sorazmerno majhno število subjektov odločilo za pavšalno obdavčitev. Po podatkih za leto 2012 je od skupaj skoraj 97.000 vseh fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, okoli 77 odstotkov oseb izpolnjevalo pogoj za vstop v sistem normiranih odhodkov za leto 2013, a se je za vstop odločilo le 15 odstotkov zavezancev.

Vraničarjeva je poudarila, da ima predlog tudi negativne finančne posledice za državni proračun, saj pričakujejo, da se bi za sistem pavšaliranja odločili zavezanci, ki bi si s tem predvsem zmanjšali davčno breme. Ocena je, da bi se prihodki znižali za približno 1,1 milijona evrov.

Poslanci bodo o tem, ali sta predloga primerna za nadaljnjo obravnavo, glasovali v četrtek.