Pristojna komisija, ki je na cesti čez Rebrnice opravila nov tehnični pregled, danes še ni sprejela odločitve, saj so odkrili nekatere pomanjljivosti.

Kot poroča Radio Slovenija, po neuradnih mnenjih odgovornih morebitne pomanjkljivosti ne bi smele ovirati odprtja odseka na vipavski hitri cesti. Pred pregledom pa so bili optimistični tudi na Darsu, saj po njihovem mnenju pregled ne bi smel pokazati večjih pomanjkljivosti.

Šentviški predor: Računsko sodišče nezadovoljno s popravljalnimi ukrepi
Medtem pa Računsko sodišče ugotavlja, da Dars ni izkazal zadovoljivih popravljalnih ukrepov za odpravo nepravilnosti pri gradnji predora Šentvid, ki so bile ugotovljene že marca. Družba za avtoceste je s tem, kot ugotavlja Računsko sodišče, kršila obveznost dobrega poslovanja. Računsko sodišče je sicer marca ministrstvoma za promet ter okolje in prostor izreklo negativno mnenje glede pravilnosti postopkov pri gradnji predora Šentvid v obdobju med letoma 2004 in 2007, Dars pa je nato v odzivnem poročilu predstavil popravljalne ukrepe.

Dokumentacija še pred naročilom
Dars je kot ukrep sprejel akt o organizaciji gradenj in obnov, ki določa pogoje za izvedbo določenih stopenj v postopku oddaje javnega naročila. Uprava Darsa je tako med drugim določila, da se še pred oddajo javnega naročila pripravi razpisna dokumentacija, katere projekt za razpis bo temeljil na projektu za izvedbo. Računsko sodišče je presodilo, da so ukrepi, ki jih je Dars sprejel za odpravo nepravilnosti, ugotovljenih pri omenjeni reviziji, ki se nanašajo na gradbena dovoljena in projekta za izvedbo del pred oddajo javnega naročila, v glavnem zadovoljivi.

Niso pa zadovoljivi v delu, kjer je Dars dopustil opustitev izdelave projekta za izvedbo del pred oddajo javnega naročila. "Določil je namreč izjemo za premostitvene objekte, kot so predori in viadukti, torej ravno tiste, ki so bili predmet revizije," je pojasnil predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Po njegovi razlagi so v projektu za izvedbo del podrobno določene rešitve, projekti, načrt, nato pa so med gradnjo dopuščali variante oblike in rešitve. To pa naj bi, tako pravi Šoltes, skoraj po pravilu pomenilo povečanje cene prvotnega projekta.

Z določbo želeli določiti jasno sliko
"Z našo zahtevo po popravljalnih ukrepih smo želeli doseči, da bi naročnik še pred izvedbo javnega naročila imel popolnoma jasno sliko, kaj želi doseči, katera so tveganja, kjer lahko pride do nepredvidenih del. Da ima jasne rešitve, preden izbere najugodnejšega ponudnika, oziroma da lahko sploh pripravi ustrezno razpisno dokumentacijo, na podlagi katere lahko ponudniki oddajo ustrezne ponudbe," je dejal Šoltes.

Računsko sodišče bo o izdanem sklepu o kršitvi obveznosti dobrega poslovanja obvestilo državni zbor.