Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ob predstavitvi dela ministrstva med drugim povedal, da bo medresorska delovna skupina za drugi tir še ta oz. prihodnji teden pripravila poročilo v zvezi z aktivnostmi, v tem mesecu pa bo objavljeno javno naročilo za revizijo vrednosti projekta in analizo mogočih racionalizacij in optimizacij.

.
Gašperšič je pojasnil, da je drugi tir za zdaj predviden tako za tovorni kot za potniški promet, zaradi česar so načrtovane hitrosti vlakov do 160 kilometrov na uro, predviden pa je tudi evakuacijski predor.

Če bi bil drugi tir zgrajen za tovorni promet, bi bile rešitve lahko cenejše, prihranek pa bi znašal okoli 100 milijonov evrov. Gašperšič je dodal, da je treba preučiti še nekatere druge možnosti, pri čemer sama trasa nekih bistvenih sprememb ne more več doživljati.

Sledil bo test interesa zasebnih partnerjev, pri čemer sta v igri dva mogoča modela javno-zasebnega partnerstva. Na eni strani finančno zahtevnejši, po katerem država plačuje razpoložljivost drugega tira, in model, ki vključuje sodelovanje Luke Koper.

Čim več evropskih sredstev
Po ministrovih besedah je za drugi železniški tir med Koprom in Divačo ključno pridobiti čim več evropskih sredstev. "Vladi bomo zato predlagali, da s projektom sodelujemo na razpisih, kjer se bodo delili ostanki kohezijskih ovojnic neporabljenih sredstev. To pomeni, da bo za projekt mogoče dobiti več kot 30 odstotkov, kolikor je mogoče dobiti na odprtem razpisu," je pojasnil Gašperšič.

Koliko več EU-sredstev bi lahko pridobili, pa ni želel ugibati in je dejal le, da je na razpisih za kohezijske ovojnice teoretično meja sofinanciranja do 85 odstotkov. V tem času tudi teče pridobivanje gradbenih dovoljenj za ves odsek med Koprom in Divačo, dokončno gradbeno dovoljenje je pričakovati na začetku leta 2016.

Gašperšič je še pojasnil, da bodo prioritete projektov na cestni in železniški infrastrukturi opredeljene v operativnem programu, ki bo operacionaliziral strategijo razvoja prometa. "Operativni program, ki bo predvidoma pripravljen do konca leta, bo zastavljen tako, da bi v šestletnem obdobju zdaj kritično stanje skoraj celotnega državnega cestnega omrežja spravili na stanje, ko bi bilo kritičnih le še 50 odstotkov cest," je dejal in dodal, da bo za dosego tega cilja treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva, pri čemer je ključno zlasti to, da je obseg teh sredstev, za katerega še tečejo usklajevanja s finančnim ministrstvom, stalen.

200 milijonov evrov za vzdrževanje cest
Samo za ustrezno investicijsko vzdrževanje državnih cest je po načrtih letno potrebnih približno 200 milijonov evrov, za železniško infrastrukturo pa še približno 100 milijonov evrov letno. Oboje skupaj je torej bistveno več od približno 150 milijonov evrov, kolikor se zbere z letno dajatvijo za uporabo cest.

Med prednostnimi nalogami v prihodnjem obdobju minister izpostavlja še nadaljevanje nadgradnje železniške infrastrukture na vseh koridorskih povezavah (Zidani most-Celje, Maribor-Šentilj, vozlišče Pragersko, izvlečni tir) ter gradnjo avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje, druge cevi predora Karavanke in ključnih odsekov 3. razvojne osi.

Gašperšič je tudi izrazil zaskrbljenost nad prometno varnostjo. Spomnil je, da je agencija za varnost v prometu do zdaj izvedla številne preventivne akcije, ministrstvo pa prizadevanje za povečanje varnosti še intenzivira in pripravlja nabor ukrepov za večjo varnost v prometu.