Zaledni terminal na območju Divače bi po mnenju pristanišča potovanje zabojnikov podaljšal vsaj za en dan. Strošek dodatne manipulacije in prevoza pa bi bil za pristanišče in kupce finančno nesprejemljiv, so prepričani. Po njihovem mnenju bi pri poslu z zabojniki imeli izgubo, pri čemer lastnike sprašujejo, ali je to zanje sprejemljivo.

.
Zaradi povečanja števila tovornjakov na cestah bi se hkrati povečali tudi izpusti CO2 in zmanjšala varnost v prometu, so dodali. Primer povezave med Hamburgom in Prago, ki ga OECD navaja v študiji, pa po besedah Luke Koper tudi ni primerljiv s predlogom terminala v Divači. "To je primer železniške povezave, kakršno Koper že ima z več terminali v zaledju, na primer s terminalom v Gradcu," poudarjajo.

Konflikt interesov avtorjev študije?
Obenem pa, ob stalni primerjavi z veliko večjima pristaniščema v Rotterdamu in Hamburgu, nad izsledki študije niso presenečeni, "vedoč, da so bili nekateri avtorji zaposleni v teh pristaniščih oz. so bili njihovi svetovalci (eden izmed avtorjev študije Jürgen Sorgenfrei je bil v hamburškem pristanišču vodja prodaje in marketinga), interes obeh pristanišč oz. logistov v teh dveh pristaniščih po nakupu Luke Koper pa je že dolgo javno znan".

"Zaradi konflikta interesov določenih avtorjev študije, zaradi ugotovljenih netočnosti in zavajajočih podatkov študije ne moremo jemati kot verodostojno," so zapisali in opozorili, da so v študiji uporabljeni tudi dokumenti, ki imajo status poslovne skrivnosti in jih avtorjem študije niso posredovali. Študijo zato razumejo kot poskus diskreditacije in oviranja razvoja Luke Koper ter celotne logistične panoge v Sloveniji, "ki se upravičeno sprašuje, kdo stoji za temi interesi".