Glede na znana dejstva o projektu lahko sklepamo na dva različna načina: da je prijava za evropska sredstva čisti blef, s katerim vlada poskuša ohraniti obraz pred javnostjo, ali pa da gre za iskren namen, odločno akcijo k gradnji drugega tira, ki je po besedah predsednika vlade prioriteta, saj bi s tem posodobili eno izmed osrednjih tras v Evropi (kjer danes tovorni vlak vozi v povprečju 28 kilometrov na uro) in bi tako postali privlačnejši za prevoz blaga, s tem pa bi povečali promet v Luki Koper. Po študiji dr. Mramorja vsak milijon pretovora prinese 400 delovnih mest v Sloveniji. Toda, ali bo narodnogospodarski izkupiček večji od vložka?

Da gre za blef, bi lahko nakazovala naslednja dejstva: prijavili smo se na odprti del razpisa, kjer smo v konkurenci z drugimi projekti, prijavili smo se, ne da bi vedeli, kje bomo dobili preostalo milijardo za gradnjo, vse, kar vemo, je, da to ne bo v celoti iz državnih sredstev, temveč tako, da bomo dobili zasebnega vlagatelja.

Iskanje zasebnega vlagatelja
Kitajski veleposlanik je za nocojšnjo Tarčo povedal: »Imamo dovolj denarja, smo pripravljeni vstopiti v kakršno koli sodelovanje … Kitajska stran je pripravljena, igralce bomo dobro proučili in se vključili na primer na razpis.«
Deutsche Bahn, ki je bila leta 2007 resno zainteresirana in so pogovori prišli do točke, ko so se pogovarjali že o delitvi mest v nadzornem svetu in upravi, danes sporoča: »Žal vam moramo sporočiti, da Deutsche Bahna vlaganje v železniški sistem v Sloveniji ne zanima.«

Recimo, da ste ultra bogati. Kaj bi vas prepričalo, da vložite milijardo v gradnjo železniškega tira? Kot zasebnik boste šli v projekt, če boste od njega pričakovali dobiček. Tega ob milijardni naložbi, ki ji pozneje sledijo še stroški vzdrževanja, enostavno ni mogoče doseči. Torej vam mora Slovenija, da bi se odločili svojo milijardo vložiti v drugi tir, ponuditi nekaj več. Kaj bi si zaželeli? Največkrat je to Luka Koper. Ali koncesija za tretji pomol.
Igre politike
A politika še nikoli ni šla proti volji Primorcev, ki Luke in pomola ne dajo, niti solastniško niti v upravljanje. In tako bo tudi pri tej zgodbi. Povedno je dejstvo, da je, medtem ko predsednik vlade in infrastrukturni minister napovedujeta zasebnega vlagatelja, minister Židan kot predsednik SD-ja ravno danes, na dan, ko smo se prijavili na razpis, v Luki Koper, kjer se s člani uprave pogovarja o prihodnosti Luke. Da je minister Židan proti prodaji dela Luke tujcem, ni treba posebej poudarjati.
A recimo, da je predsednik vlade in z njim minister odločen, da drugi tir bo, da globoko verjameta v pozitiven rezultat, ki ni nujno samo finančno pozitiven, ampak bolj strateško, geopolitično in razvojno. Prijavili smo se, več od tega, da ugotovimo, da država projekta ne more financirati in da potrebujemo zasebnega vlagatelja, minister v štirih mesecih ni mogel storiti. Da na razpisu uspemo kljub neznani finančni konstrukciji, obstajajo možnosti, saj Evropska komisija presoja predvsem smiselnost projekta. Če najdemo zasebnega vlagatelja, bo ta gotovo revidiral projekt in ugotovil, da stane bistveno manj od 1,4 milijarde evrov in tako delež države ne bo več niti prevelik niti neuresničljiv, ne bo več njen največji problem.
Strah pred novim TEŠ-em 6
Na eni strani imamo torej Luko Koper, Primorce in del politike, ki bi sprejeli le, po njihovem, edino razumno odločitev: da država financira gradnjo, da smo sami svoj gospodar za ceno 1,4 milijarde. A ob pomisleku ekonomije projekta v tem primeru obstaja realna nevarnost, da se nam ponovi TEŠ 6, saj že zdaj akterji, ki so bili do zdaj vpleteni v projekt, opozarjajo, da je cena prenapihnjena za 600 milijonov.

Na drugi strani imamo vlado, ki pravi, država si tega projekta sama ne more privoščiti. Vanj se spustimo, le če vstopi zasebni kapital. Kdo in pod kakšnimi pogoji, v tem trenutku nimajo pojma.

Čas pa teče. Že v tem trenutku se mnoga podjetja raje odločajo za prevoz tovora iz severnonemških pristanišč, četudi je pot dvakrat, trikrat daljša, kot bi bila iz Kopra. Leta 2015 si namreč težko privoščijo, da tovora ne dostavijo po urniku zato, ker vlak vozi 26 kilometrov na uro z nepredvidenimi zastoji.

Ali bo vladi projekt tokrat torej uspelo izpeljati?
V Tarči nocoj: minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, eden najboljših poznavalcev projekta zadnjih trideset let prof. Bogdan Zgonc, avtor najnovejše študije za Luko Koper Jože P. Damijan, dolgoletni direktor slovenske podružnice enega največjih špediterskih podjetij Schenker Deustche Bahn Rok Svetek in župan Kopra Boris Popovič. Iz Luke Koper so sodelovanje v oddaji nenavadno zavrnili.

Špelo Šipek najdete tudi na @newsexit

Tarča, ob 20. uri na prvem; napovednik