Svet Banke Slovenije ugotavlja, da se je postopno izboljševanje razmer v večini večjih svetovnih gospodarstev v zadnjem četrtletju lani nadaljevalo. To kaže nadaljnja rast industrijske proizvodnje in deloma prodaje v trgovini na drobno, nekoliko pa se so umirile tudi razmere na trgu dela. Foto: MMC RTV SLO
Svet Banke Slovenije ugotavlja, da se je postopno izboljševanje razmer v večini večjih svetovnih gospodarstev v zadnjem četrtletju lani nadaljevalo. To kaže nadaljnja rast industrijske proizvodnje in deloma prodaje v trgovini na drobno, nekoliko pa se so umirile tudi razmere na trgu dela. Foto: MMC RTV SLO

Svet Banke Slovenije je pregledal trenutna gibanja na gospodarskih in finančnih trgih ter ekonomske odnose s tujino. Ugotovil je, da je postopno izboljševanje razmer v tujini vplivalo na nadaljevanje rasti industrijske proizvodnje in deloma prodaje v trgovini na drobno, nekoliko pa se so umirile tudi razmere na trgu dela.

Menjava s tujino tako še naprej pozitivno prispeva k domači gospodarski aktivnosti, nekoliko pa se je oktobra lani izboljšalo tudi domače trošenje. Ker so naraščale tudi aktivnosti v trgovini na drobno in gradbeništvu, je to lahko dokaz stabilizacije domačega povpraševanja, navajajo v centralni banki.

Z zamikom se kriza odraža na trgu dela
Ker pa je povpraševanje še vedno manjše kot v časih pred krizo, se to z zamikom pozna še posebej na trgu dela. Oktobra lani se je zato spet znižalo število delovno aktivnih oseb, kar je neugoden rezultat v primerjavi z običajnim tekočim oktobrskim povečanjem v prejšnjih letih. Vzrok za manj zaposlenih so predvsem težave v predelovalnih dejavnostih, še posebej v proizvodnji oblačil.

Analitiki Banke Slovenije so se posvetili še nominalni bruto plači. Po njihovih ugotovitvah je oktobra lani medletno porasla za 1,7 odstotka, v javnem sektorju pa je rast plač še vedno nekoliko višja kot v zasebnem. Se pa ta razlika zmanjšuje.

Rast javnih izdatkov se umirja
Neugodne razmere še vedno povzročajo nadaljevanje naraščanja javnofinančnega primanjkljaja, ki je v devetih mesecih leta 2009 dosegel 1,3 milijarde evrov oziroma 5,1 odstotka BDP-ja, v zadnjih 12 mesecih do septembra lani pa 5,2 odstotka BDP-ja. Prihodki se sicer krčijo zaradi zniževanja gospodarske rasti in zaostrenih razmer na trgu dela, septembra lani pa še dodatno zaradi visoke osnove iz leta 2008. Ob tem se je vseeno nekoliko umirila sama rast izdatkov, predvsem zaradi umiritve rasti plač javnih uslužbencev.