Januar
Ruski premier Vladimir Putin je Gazpromu ukazal, da zaradi plina, ki si ga je v preteklih dneh prisvojila Ukrajina, nemudoma zmanjša dobavo plina Evropi. Praktično čez noč je bila ogrožena industrija, domovi pa so ostali brez ogrevanja v Grčiji, Makedoniji, Turčiji, Srbiji in Bolgariji. Količina dostavljenega zemeljskega plina se je zmanjšala tudi v Sloveniji. A čeprav so začeli Slovenci mrzlično kupovati radiatorje in izpraznili vse zaloge v večjih super- in hipermarketih, še vedno ni bilo tako hudo, kot je bilo na Hrvaškem. Ti so namreč razglasili izredno stanje. Evropska unija ni mogla v nemilosti čakati na zgladitev medsoseskih odnosov, zato je Moskvi in Kijevu postavila ultimat. Dva dni pozneje, 18. januarja 2009, sta si premierja Vladimir Putin in Julija Timošenko segla v roke. Po dogovoru je morala Ukrajina za leto 2009 plačevati še 20 odstotkov manj kot evropske države, kar sicer ne bo več praksa v prihajajočem letu, hkrati pa Rusiji ni zvišala stroškov pretoka plina. Dan pozneje sta Ukrajina in Rusija podpisali 10-letno pogodbo o dobavi plina in končali evropsko agonijo.
V ozadju plinske krize je brstela nova kriza. Še večja. Svetovna gospodarska kriza se je v Evropi začela veliko pozneje kot v ZDA. Ko je Evropska komisija razglasila recesijo, je bilo v ZDA že leta 2008 brez dela 2,6 milijona ljudi - od tega samo v decembru dobrega pol milijona. A kot pravijo, če Amerika kihne, se Evropa prehladi. In to hudo. Januarja 2009 so po najbolj črnem scenariju napovedovali za od 18 do 51 milijonov brezposelnih v razvitih državah in EU-ju.

Februar
''Z newyorške borze prihajajo slabe novice. Indeks Dow Jones je padel na najnižjo vrednost v 12 letih, znižali pa so se tudi drugi indeksi,'' je bila le ena izmed novic, ki ste jih na MMC-ju brali februarja 2009. Naslovi, kot so ''Recesija se bo raztegnila skozi vse leto'', ''Je res celo huje kot med veliko depresijo?'' in ''Stabilizacija gospodarstva glavna naloga'' niso napovedovali nič boljšega. Namesto ''zima, zima bela vrh gore sedala'', smo peli ''kriza, kriza bela vrh gore sedela, pa tako je pela, da je Janka vzela''. A vzela ni samo Janka, temveč tudi avtomobilsko industrijo. Kljub 13,4 milijarde dolarjev pomoči, ki sta ju nekaj dni pred božičem 2008 General Motors in Chrysler prejela od Busheve administracije, ni bilo dovolj. Avtomobilska giganta sta za pomoč prosila administracijo novega predsednika ZDA Baracka Obamo. V težavah sta se znašla tudi Saab in Opel.

Marec
Usoda 30.000 delavcev Opla je bila v rokah nemške kanclerke Angele Merkel, ki je Oplu obljubila državno poroštvo. Avtomobilsko industrijo je poskušala vlada v Berlinu rešiti tudi tako, da je namenila dodatna sredstva za program zamenjave starih avtomobilov za nove. Lastniki starih avtomobilov so dobili 2.500 evrov, če so svoje vozilo odpeljali v razrez in se odločili za nakup novega. Čez lužo pa se je predsednik Obama trudil rešiti ameriško avtomobilsko industrijo. S tem je imel v mislih predvsem General Motors in Chrysler, ki jima je postavil stroge roke, do katerih sta morala dokončati prestrukturiranje, sicer ne bi bila deležna državne pomoči. Gospodarska kriza ni prizadela le avtomobilske industrije, temveč tudi letalske prevoznike, ki so imeli v povprečju na evropskih letališčih 11 odstotkov manj prometa kot lani. So se pa zato bolje znašli Indijci, ki so na trg poslali najcenejši avtomobil na svetu. Nano je dolg le 3,1 metra in stane 1.979 dolarjev.
Medtem ko je Svetovna banka ugotavljala, da se je svet znašel v prvi svetovni recesiji po letu 1945, ko je svet Evropske centralne banke dosegel zgodovinsko dno, ko je obrestno mero z 2,0 znižal na 1,5 odstotka in ko je Ameriška centralna banka vbrizgala v ameriško gospodarstvo dodatnih tisoč milijard dolarjev, se je Obama ukvarjal z visokimi izplačanimi nagradami v zavarovalnici AIG. Zavarovalnica je namreč v treh mesecih izgubila 61,7 milijarde dolarjev, njeni vodilni pa so napovedali, da si bodo izplačali 165 milijonov dolarjev nagrad. Zgodba je razjezila ameriško javnost tudi zato, ker je AIG pred tem prejel 170 milijard dolarjev denarne pomoči. Na koncu se je 15 vodilnih uslužbencev odločilo, da bodo vrnili nagrade, država pa je upala, da bo dobila povrnjenih vsaj 80 milijonov dolarjev.

April
2. aprila je treščilo še nižje. Evropska centralna banka (ECB) je ključno obrestno mero znižala na 1,25 odstotka, kar je bila najnižja raven v večdesetletni zgodovini ECB-ja. Medtem ko je ameriški gradbeno-nepremičninski gigant Growth Properties sprožil stečaj podjetja, pa je ECB ameriški banki (Fed) posodil 80 milijard evrov za stabilizacijo finančnega sistema v ZDA. Ni kaj, ko je kriza, je kriza. Voditelji skupin G20 so se tako dogovorili, da bodo Mednarodnemu denarnemu skladu in drugim mednarodnim finančnim ustanovam namenili dodatnih 1.100 milijard ameriških dolarjev. ''Kriza se je spremenila v človeško nesrečo,'' so menili finančni ministri na srečanju IMF-ja. In kot da to ne bi bilo dovolj, se je zgodilo še nekaj. ''Potem ko smo končno zagledali dno gospodarske krize, so nam jo zagodli še prašiči,'' je za BBC dejal borzni analitik Cujoši Segava.

Maj
Pomladno prebujenje je prišlo z zamudo, kot zadnje čase prihajajo vsi letni časi. Prvi val optimizma je zavel maja, ko so se v evropskem gospodarstvu začela kazati pozitivna znamenja. ''Kljub znakom, da recesija pojenja, rasti še ni nazaj,'' je dejal komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almunia. Da se svetovno gospodarstvo približuje točki preobrata je dejal tudi predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet. Finančni strokovnjaki pa so opozarjali, da previdnost ni odveč, saj krize še ni konec. V ta namen je nemška vlada potrdila načrt o ustanovitvi t. i. slabih bank, s katerimi bi komercialne banke razbremenili tveganih naložb.

Zgodba je dobivala svoj epilog tudi v avtomobilski industriji in v AIG-ju. GM je napovedal stečaj. Magna je velikodušno priskočila na pomoč Oplu, v katerem je nameravala prevzeti 20-odstotni lastniški delež. Tudi Obamovo zategovanje pasu je 'zapasalo' hlače. Konec maja se je s položaja prvega moža AIG-ja poslovil Edward M. Liddy, ki so mu očitali netransparentnost pri vodenju podjetja. In seveda, ne pozabimo na tiste pregrešno visoke denarne nagrade!

Razveseljivo ponudbo je maja prejelo tudi Kosovo, ko mu je IMF kot prva pomembnejša mednarodna organizacija ponudila članstvo. IMF je to storil kljub nasprotovanju Srbije in Rusije ter nekaterih drugih držav, ki niso priznale februarja 2008 razglašene neodvisne države.

Junij
Poletni čas so zaznamovale ''velike'' zgodbe. GM je izpeljal stečajni postopek iz katerega je izšel novi General Motors, ki je nase prevzel premoženje nekdanjega podjetja - ta pa je bil likvidiran. Po General Motorsu General Motors, smo zapisali. Začelo se je obdobje zmešnjave prodaje avtomobilskih znamk GM-ja. Za začetek je GM znamko hammer prodal kitajskemu podjetju Sichuan Tengzhong Heavy Industrial Machinery. Avtomobilsko znamko saturn, ki je od leta 1985 ustanovljena ameriška znamka avtomobilov, pa so prodali ameriškemu podjetju Penske Automotive Group. Zanimiv preobrat se je zgodil tudi z aprila bankrotiranim podjetjem Chrysler, ki ga je junija prevzel italijanski Fiat. "Zavezništvo Chrysler-Fiat gre lahko v naslednjo fazo, kar bo Chryslerju omogočilo, da se znova pojavi kot konkurenčen proizvajalec vozil," je v izjavi za javnosti zapisala ameriška vlada.

Med drugim je recesijo razglasila tudi Slovenija. Hrvaško sodišče je soglasno razglasilo ukinitev prepovedi dela ob nedeljah.

Julij
Vsi dogodki so še naprej potekali v soju recesijske luči. Sosednja Hrvaška se je sprijaznila s tem, da bo imela slabo turistično sezono in hkrati preganjala črne oblake, ki so zatemnili hrvaško finančno nebo. Vremenski ciklon se je razširil vse do Monaka, ki je bil dolgo časa na OESD-jevem seznamu nesodelujočih davčnih oaz. Novi zakon je omejil gotovinska izplačila v kneževini na 30.000 evrov, okrepila se je tudi vloga finančnega nadzornika. Kljub potopu Titanika so nekatere držav ostale nad vodno gladino. Recimo Kitajska, ki je v drugem četrtletju zaznala skoraj osemodstotno rast v primerjavi z istim obdobjem lani, in Tokio, ki se je med 143 svetovnimi velemesti povzpel v sam vrh življenjsko najdražjih mest. Zato tudi ni presenetljivo, da je bilo število brezposelnih Japoncev v zadnjih šestih letih najvišje. Zaradi finančne pomoči bankam, se je državni primanjkljaj ZDA prvič v zgodovini povzpel nad tisoč milijard dolarjev.

Po večmesečnih pogajanjih so Turčija, Avstrija, Madžarska, Romunija in Bolgarija v Ankari podpisale sporazum o gradnji plinovoda Nabucco, ki naj bi v prihodnje preprečil plinske krize. Projekt EU-ja, ki se je začel leta 2002 naj bi se končal leta 2013, stal pa bo osem milijard dolarjev.

Avgust
V vročem avgustu je dokončno zavrelo okoli 600 odpuščenim delavcem nekdaj vodilnega južnokorejskega proizvajalca vozil SsangYong Motor. Podjetje je med krizne ukrepe, poleg predčasne upokojitve in znižanja plač, umestilo tudi odpuščanja. Delavci so zato vodilnim že 74. dan blokirali vstop v tovarno. Nekatere države, kot so Nemčija, Francija, Japonska, Rusija in Velika Britanija, so počasi lezle iz gospodarske krize, saj so v tretjem četrtletju zaznale nekaj manj kot odstotno rast BDP-ja. V ZDA je nehala naraščati brezposelnost. Solidarnost do družinskih proračunov pa so izkazali tudi italijanski stari starši, ki so s čuvanjem vnukov staršem prihrani 4,8 milijarde evrov letno.

September
Finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine 19 največjih svetovnih gospodarstev in EU-ja so se na srečanju v Londonu strinjali, da morajo ukrepi proti svetovni finančni in gospodarski krizi veljati še nekaj časa. Skupina razvitih in razvijajočih se držav G20 je prevzela vlogo, ki jo je do zdaj izvajala skupina sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije (G8). Ključne teme svetovnega gospodarstva bodo odslej obravnavali v okviru G20 in ne več G8. Bogate in razvite države so tako del odgovornosti nagnile na stran razvijajočih se držav, kot je Kitajska.

Na zanimiv način je volivce snubila Angela Merkel, ki jim je ob morebitni zmagi obljubila znižanje davka na dohodek za vse davkoplačevalce. Verjetno nekaj, kar bi si želeli tudi Slovenci. Nemčija si je medtem oddahnila, saj naj bi GM Opel res prodal kanadskemu proizvajalcu avtomobilskih delov Magni.

Bolje je kazalo tudi svetovni gospodarski krizi, saj je organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OEDC) ugotovila, da se gospodarska recesija končuje hitreje od prvotnih pričakovanj.

Oktober
Dogodki okoli svetovne gospodarske krize so bili zapečateni v Istanbulu, kjer so, ob robu letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, napovedali, da svetovno gospodarstvo počasi izhaja iz krize. IMF je v polletni svetovni gospodarski napovedi napovedal 3,1-odstotno gospodarsko rast, medtem ko naj bi brezposelnost še vedno naraščala. Po polžjem polzenju iz rdečih številk so mnogi prišli na zeleno vejo ravno zaradi polžev. Bolgarija je namreč našla tržno nišo – rejo in prodajo polžev. V iztekajočem se letu jih je na zahodne trge izvozila med 800 in 900 ton. Ni kaj. Samo Francozi in Italijani letno pojedo od 25.000 do 36.000 ton polžev.

V letu velikih padcev in manjših vzponov sta goro osvojila Američanka Elinor Ostrom in Oliver Wiliamson. Dvojica je prejela Nobelovo nagrado za ekonomijo, in sicer na področju organizacije sodelovanja pri ekonomskem upravljanju. Ostromova je bila prva ženska, ki je prejela to ugledno nagrado, odkar so jo začeli podeljevati leta 1968.

November
Evropska komisija je v jesenski gospodarski napovedi ocenila, da je območje evra resno na poti postopnega okrevanja. Za leto 2010 so ocenili 0,7-odstotno rast, za leto 2011 pa 1,5-odstotno. Reševanje evropskega dela družbe GM-ja, nemškega Opla in britanske podružnice Vauxhall pa je doživelo šokanten preobrat. Po tem, ko je nemška vlada Opel okrepila s finančno injekcijo milijarde in pol premostitvenega posojila, saj so mislili, da bo GM Opla prodal Magni, se je ameriški gigant odločil, da Opla vendarle ne bo prodal. Ta naj bi imel zaradi razvojnega oddelka prevelik strateški pomen. V rdečih številkah sta se še vedno utapljala hipotekarna družba Fannie Mae, ki je državo prosila za 15 milijard dolarjev pomoči, in Dubaj, ki je imel dolgove v višini 40 milijard evrov.

December
Tako, kot se je leto začelo, se je tudi končalo, z ukrajinsko-ruskim sporom. Ukrajina je tokrat grozila, da bo zaradi tranzitnih tarif ustavila pošiljke ruske nafte Slovaški, Madžarski in Češki. Grožnja se sicer ni uresničila, saj je Rusija ugodila zahtevam sosede in Ukrajini zvišala tranzitno tarifo za 30 odstotkov. 13. decembra je umrl največji svetovni ekonomist in Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Samuelson. Po 16 letih je Svetovni trgovinski organizaciji uspelo rešiti tudi t. i. banana spor. EU ter Južna in Srednja Amerika so dosegli dogovor o spustu carine na banane s 176 na 114 evrov na tono.