Ameriški avtomobilski velikan, ki se je zaradi gospodarske krize znašel v velikih težavah, zaradi česar je morala z znatno finančno injekcijo posredovati celo ameriška vlada, se je po večmesečnih pogajanjih septembra odločil, da proda svoji evropski podjetji kanadskemu proizvajalcu avtomobilskih delov Magna International, ki se je za nakup potegoval skupaj z rusko banko Sberbank.

Septembrski dogovor je pozdravila nemška vlada, ki je v njem videla rešitev za številna delovna mesta, saj je izmed 50.000 delavcev, kolikor jih Opel zaposluje v Evropi, kar polovica v Nemčiji. Novi kupec se je namreč zavezal, da bo ohranil delovna mesta in ne bo zapiral Oplovih tovarn v Evropi. Berlin je takrat tudi obljubil 4,5 milijarde državnih jamstev za pomoč Magni pri prestrukturiranju Opla.

Izboljšano poslovno ozračje in strateški pomen obeh evropskih podjetij za lastno tržno strategijo sta po besedah upravnega odbora GM-ja vplivala na odločitev, da v svoji lasti obdrži Opel in Vauxhall. Generalni direktor GM-ja Fredercik Henderson je napovedal skorajšnjo predstavitev načrta za prestrukturiranje nemškim in drugim vladam ter ob tem izrazil upanje, da ga bodo dobro sprejeli.

Presenečenje ter osuplost v Berlinu in Moskvi
A nemška vlada ni zadovoljna z odločitvijo GM-a in je močno presenečena. Za nemškega gospodarskega ministra Rainerja Brüderleja je odločitev o zavrnitvi dogovora o prodaji skrajno nesprejemljiva, medtem ko so zapolseni v Oplu že napovedali stavko in naj bi kratko prekinitev dela začeli v četrtek.

Nič bolj niso nad odločitvijo GM-a navdušeni v Rusiji. Iz kabineta ruskega predsednika vlade so izrazili zaskrbljenost, ob tem pa napovedali, da bo avstrijsko-kanadsko-ruska naveza (Magna in Sberbank) temeljito analizirala odločitev. Moskva je v preteklosti večkrat poudarila, da je prodaja Oplu skupini z ruskim kapitalom znak pripravljenosti ameriškega predsednika Baracka Obame, da okrepi gospodarske odnose med Rusijo in ZDA.