S tem se je končala večmesečna saga o reševanju usode Opla, ki v Evropi zaposluje 50.000 delavcev, od tega kar polovico v Nemčiji. Sprva nemško podjetje, ustanovljeno v sredini 19. stoletja, je zadnjih 80 let pod okriljem ameriškega avtomobilskega velikana, ki se je zaradi gospodarske krize znašel v hudih težavah in je bil tako prisiljen prodati svoje evropske podružnice. Magna je skupaj z Oplom kupila tudi njegovo britansko sestrsko podjetje Vauxhall.

Magna se je za večinski del Opla potegovala v navezi z rusko banko Sberbank in ruskim avtomobilskim podjetjem GAZ. Iz največjega kanadskega proizvajalca avtomobilskih delov so sporočili, da ne bodo zaprli nobene Oplove tovarne v Evropi, vendar so skrb že izrazili britanski sindikati, ki se bojijo za usodo 5.500 zaposlenih v Vauxhallu.

Merklova verjame v delavce na težki poti
Dogovor med Magno in GM-jem je že pozdravila nemška kanclerka Angela Merkel in ga označila kot dobrodošlega za rešitev številnih delovnih mest v Oplu. "To je tisto, kar si je nemška vlada želela," je bila jasna Merklova in ob tem opozorila na težko pot, ki je še vedno pred podjetjem, a izrazila zaupanje, da bodo delavci zmogli to pot.

V skladu z dogovorom naj bi Magna in Sberbank prevzela večinski, 55-odstotni lastniški delež v Oplu, medtem ko naj bi GM ohranil 35 odstotkov lastništva. Preostalih deset odstotkov bo ostalo v lasti zaposlenih v Oplu.

Iz GM-ja so sporočili, da je ostalo nedorečenih še nekaj vprašanj, med drugim vprašanje podpore sindikatov v podjetju kot tudi vprašanje finančne pomoči, ki jo je obljubila nemška vlada. Kljub temu v GM pričakujejo, da bo dogovor dokončno končan v "prihodnjih nekaj mesecih".

Izvršni direktor GM-ja Fritz Henderson je poudaril, da bo GM še naprej sodeloval z Oplom pri razvoju in proizvodnji avtomobilov, poleg tega pa bo nemškega proizvajalca ohranil tudi v svoji proizvodno-razvojni organizaciji.

Berlinu ljubša Magna kot pa RHJ
Magna je za nakup Opla tekmovala z belgijskim finančnim vlagateljem RHJ, vendar je bila nemška vlada vseskozi bolj naklonjena ponudbi Magne in je GM-ju tudi ponudila za 4,5 milijarde evrov vladnih garancij, če se odloči za kanadski koncern in njegove ruske sponzorje. Analitiki že ocenjujejo, da je GM-jeva odločitev za Magno zmaga za Merklovo, in to le nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami, kjer se poteguje za svoj drugi kanclerski mandat.