Podpisniki - na delodajalski strani zbornica gradbeništva in gradbenih materialov pri GZS-ju ter sekcija za gradbeništvo pri ZDS-ju, na sindikalni pa sindikat delavcev gradbenih dejavnosti pri ZSSS-ju - so zadovoljni, da jim je v težkih razmerah v panogi uspelo doseči dogovor, potem ko je bila prejšnja pogodba leta 2013 odpovedana.

"V letih suhih krav, ki so na vidiku v letih 2016 in 2017, in ko je najhuje, je treba stopiti skupaj. To smo danes naredili. Takšne pogodbe je težko podpisovati v časih, ko nam gre vsem dobro. V časih, kot so zdajšnji, pa je to nuja," je dejal predsednik zbornice pri GZS-ju Branko Žiberna.

V gradbeništvu je po njegovih besedah precej nepredvidljivih situacij, tako glede javnega naročanja kot konkurence v gradbeni dejavnosti. Pri tem je izpostavil konkurenco gradbincev iz tujine, med drugim iz držav nekdanje Jugoslavije, Avstrije, Madžarske, Italije, ki da lahko v Sloveniji delajo pod boljšimi pogoji kot domači gradbinci.

Predsednik sekcije pri ZDS-ju Lovrenc Krapež je dejal, da jih skrbi, kaj bo v naslednjih letih. "V letih 2016 in 2017 bo, kot vse kaže, še slabše, kot je bilo v preteklih letih. Podpis te pogodbe je eden izmed korakov, ki jih moramo narediti, da bomo prišli čez težka leta," je menil.

Zagotovljene vsaj minimalne pravice
Z oceno stanja v panogi se je strinjal predsednik sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Dušan Zelenjak. "Podpis pogodbe je zelo lepa gesta z obeh strani. Zaposlenim v gradbeništvu je treba zagotoviti minimalne pravice, ki smo jih s to pogodbo tudi dosegli," je dejal. Upa, da kolektivna pogodba ne bo ostala mrtva črka na papirju in da bo pripomogla k izločitvi nelojalne konkurence, ki škodi tako delavcem kot drugim podjetjem.

Prednosti za delodajalce in delojemalce
Kolektivna pogodba je po ocenah podpisnikov uravnotežena glede na ozek okvir, ki so ga zaradi razmer imeli. Glavne prednosti za delodajalce so ureditev prerazporejanja delovnega časa s šest na 12 mesecev, postopen prehod z dodatka na skupno delovno dobo na dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, ureditev projektnega dela, skrajšanje najdaljšega odpovednega roka in ureditev horizontalnega napredovanja na delovnem mestu.

Prednosti za delojemalce so ureditev plačil za stroške v povezavi z delom, zvišanje regresa za letni dopust (z višine minimalne plače na 850 evrov) ter opredelitev jubilejnih nagrad, solidarnostne pomoči in dodatne dneve dopusta, kar kolektivna pogodba prepušča dogovoru na ravni podjetij.

Socialne partnerje čaka še dogovor glede tarifnega dela
Direktor zbornice pri GZS-ju Jože Renar je povedal, da je v Sloveniji zelo velika dinamika ustanavljanja in zapiranja podjetij ter da je vključenih v sindikate in delodajalske organizacije vedno manj. Želijo, da bi kolektivna pogodba dobila razširjeno veljavnost in da bi vstopila v smernice javnega naročanja, ki so v pripravi in jih bodo morali upoštevati vsi udeleženci.

Socialne partnerje čaka še dogovor glede tarifnega dela, glede katerega je bila, kot je povedal sekretar sindikata pri ZSSS-ju Oskar Komac, razprava najbolj burna. "Razvrstitev plač po tarifnih razredih ne odraža več realnega stanja - učinek minimalne plače je porušil razmerja med plačami," je dejal. Z vodjo pogajalcev na delodajalski strani Ožbejem Marcom sta se strinjala, da morajo v nadaljevanju pogajanj postaviti ceno za posamezne kvalifikacije.

Partnerji, kot omenjeno, niso optimistični glede prihodnjih dveh let in želijo, da bi država povečala naložbe. Kot je ocenil Komac, je kvantitativno sproščanje ECB-ja "impotentno", saj ni zanimanja za poceni denar. Komac meni, da bi država z naložbami zvišala domače povpraševanje in optimizem med ljudmi.