Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je namreč sprejelo nalogo skrbništva nad gradbeništvom, tako bo bedelo tudi nad spremembami zakonodaje, ki bodo gradbincem zagotovile pravičnejše pogoje delovanja.

Gradbena panoga je od predkriznega obdobja do lani močno upadla - promet se je skrčil na 1,3 milijarde evrov, v deležu bruto domačega proizvoda se je prispevek znižal s 7,5 na 4,6 odstotka, število zaposlenih je padlo z 88.000 na 50.000, je na okrogli mizi Zbora za oživitev in razvoj gradbeništva o formulah vizij in uspeha v gradbeništvu v Ljubljani spomnil Zdravko Počivalšek.

Spremembe zakonodaje
Drastičnih padcev se čez noč ne da odpraviti, vseeno pa je minister obljubil pomoč. Poleg dveh ključnih infrastrukturnih projektov imajo na ministrstvu v načrtu še projekte na področju energetske sanacije stavb, spremembe načrtujejo tudi pri samih zakonodajnih pogojih.

Minister je obljubil spremembe na področju zakona o gradnji objektov, ki sicer sodi pod resor ministrstva za okolje in prostor, a bo gospodarsko ministrstvo spodbudilo premike. Izrazil pa je tudi potrebo po nadgradnji področja javnega naročanja, s katero naj bi zagotovili enake pogoje za slovenske gradbince na domačem trgu, kot velja za domače izvajalce na sosednjih trgih. "Narediti moramo nekaj, da boste na našem trgu bolj enakopravni od enakopravnih," je dejal.

Ob tem pa je opozoril, da so nekaj rasti, ki jo je v zadnjem letu imelo gradbeništvo, pomagala ustvariti evropska sredstva ob iztekanju pretekle finančne perspektive. V novi perspektivi sredstev za infrastrukturne investicije, takšne kot do zdaj, ne bo. Projekti bodo morali biti bolj usmerjeni na področja, kot so raziskave, razvoj ter povezovanje med resorji in regijami.

Potrebovali bi podporo bank
Nova evropska finančna perspektiva je že tu, Slovenija pa jo bo verjetno začela izvajati šele čez leta, je bil kritičen predsednik uprave SGP Pomgrad Igor Banič. Država bi morala po njegovem mnenju imeti strateški idejni načrt na področju infrastrukture.

Podjetja bi za prodor na tuje trge potrebovala podporo bank, država pa bi pri tem lahko pomagala vsaj prek SID banke. Veliko bi lahko naredila tudi na področju gospodarske diplomacije. "Pogrešam konkreten in konstruktiven dialog med deležniki v gradbeništvu in vlado," je povedal.

Predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije Mirko Požar je poudaril, da v gradbeništvu poznajo težave in poznajo rešitve. Pripravili so tudi program za oživitev gradbeništva, za katerega pa na vrhu vlade še ni bilo posluha. "Očitno gradbeništvo ni priljubljena panoga," je menil.

Posel dobi najcenejši
Opozoril je na dampinške cene, ki "nas sesuvajo". Prav tako lahko na razpisih za velike projekte konkurira vsako podjetje, tudi če je bilo z minimalnim kapitalom ustanovljeno lani in ima dva zaposlena, je ponazoril. "Posel dobi najcenejši," je poudaril in dodal, da to prinaša zmešnjavo ter da mora biti jasno, kdo lahko kaj dela.

"Vlada se mora odločiti, ali želi kaj narediti z gradbeništvom ali ne. Ne potrebujemo denarja, potrebujemo voljo in pripravljenost, da se stvari uredijo," je bil odločen.

Predsednik upravnega odbora GH Holding Blaž Miklavčič je bil pesimističen, da sta tako projekt tretje osi kot drugega tira še leta stran in da bo realizacija gradbeništva v prihodnjem letu padla pod milijardo evrov. Tudi on se je strinjal, da mora biti konkurenca na velikih javnih razpisih omejena na resne, večje ponudnike, predlagal pa je ureditev z licencami.

Počivalšek je vztrajal, da večjih injekcij države, razen velikih infrastrukturnih ukrepov, ne gre pričakovati. Država lahko vzpostavlja pogoje in nadgradi zakonodajo, ostalo pa je zadeva prostega trga. Obljubil je pomoč gospodarske diplomacije, za banke pa izrazil upanje, da se bodo začele "odgovorno obnašati do projektov gospodarstva" tako doma kot v tujini.

Minister je spomnil, da že zdaj najnižja cena ni tisti pogoj, ki ga naročniki na javnih razpisih morajo upoštevati. Je pa priznal, da v birokraciji potrebujemo odgovorne ljudi, ki bodo na razpisih postavili pametne pogoje in tudi prevzeli odgovornost za izbor določenega ponudnika, čeprav ta ne bi bil najcenejši.

Dejavniki, ki zavirajo investicije
Direktor podjetja Protim Ržišnik Perc Andrej Ržišnik je priznal, da pretežni del BDP-ja v gradbeništvu vendarle ne nastane na velikih, ampak na malih in srednjih projektih. Je pa opozoril na dolgotrajne postopke pri pridobivanju dovoljenj, na cene zemljišč in druge dejavnike, ki zavirajo tuje naložbe v Sloveniji.

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec je pozval tudi k davčnim olajšavam, brez katerih po njegovem mnenju na področju energetske prenove stavb in drugod ne bo mogoče opazneje angažirati zasebnega kapitala. Počivalšek je menil, da obstaja dovolj prostora za spodbuditev naložb brez proračunskih izdatkov.

Glede sprememb zakonodaje pa je minister gradbeno stroko pozval še k sodelovanju pri oblikovanju sprememb. Ministrstvo samo specialistov namreč nima.