Gwilliam je v pogovoru za Delovo Sobotno prilogo pojasnil, da se je Cimos v zadnjih 20 letih preveč zadolžil, ključni vzrok njegovih težav pa je, da se ni prestrukturiral dovolj hitro in zgodaj.

Izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Cimos vidi kot vzorčni primer za uspešno prestrukturiranje podjetja v Sloveniji. "Upam, da bo dokazal, da prisilna poravnava ni nujno slaba rešitev," je dejal. Ob tem je podal časovnico prodaje: prestrukturiranje dve leti, če je uspešno, še dve ali tri leta, da se naredijo primerne reference za vlagatelje, in nato še prodaja, ki lahko traja še leto ali več.

Vsa ta velika prestrukturiranja bodo po njegovem mnenju prava vrednost DUTB-ja. "Premoženje pač ne pride pred naša vrata in naenkrat postane vredno desetkrat več in hkrati prodajljivo," je dodal. DUTB se po njegovih besedah intenzivno ukvarja s kar nekaj podjetji, med drugim z ACH-jem, DZS-jem in MLM-jem, za vsak posamezen primer pa bodo po njegovih pojasnilih uporabili primeren pristop.

Notranji boji pomembnejši od rešitve
Z ACH-jem imajo "prav posebne manjše težave, kjer imajo svojevrstne notranje boje", je pojasnil in dodal: "To je žalostno, ker res verjamem, da bi jim lahko z našim timskim delom in skupaj z vsemi drugimi deležniki pripravili podobno vizijo, najsi bo to prisilna poravnava ali kakšen drugačen sporazum." A niso še prišli do te točke.

DZS je podoben primer, kjer pa DUTB nima želenega položaja, medtem ko so pri MLM-ju prišli na pot rešitve. "Tu je precej svetlih točk, težava pa je, da nanje pada senca prevelike zadolženosti," je dejal.
Moratorij je bil prava rešitev
Izpostavil je primer ACH-ja, kjer je po njegovih besedah edina pomembna družba Adria Mobil. Enoletni moratorij za odplačilo glavnice, ki so ga v DUTB-ju januarja podpisali z ACH-jem in njegovim lastnikom Protejem, pa je po Gwilliamovem mnenju prava odločitev.

"Brez tega ne bi prišli do točke, ko lahko država dobi nazaj nekaj denarja. Če ne bi bilo moratorija, ne bi država dobila nič; zdaj je še vedno možnost, da nekaj dobi. Samo ko je država izplačana, se dotaknemo tudi samega lastništva Proteja in ACH-ja," je povedal. Pojasnil je še, da zdajšnji načrt predvideva, da bi bile v primeru ACH-ja vse banke poplačane, kar je približno 34 milijonov evrov, in da bi nato država dobila še nadaljnjih 18 milijonov evrov.