"Našli smo popolnoma enak jezik," je po srečanju novinarjem povedal Mramor. "V Sloveniji imamo rast števila delovnih mest, a ta bi lahko bila še višja, če bi imeli primerno obdavčitev dela in bi lahko zaposlovali najbolj produktivne kadre, ki so trenutno napol v odhodu iz države oz. nimamo pogojev za to, da bi lahko dobili kadre iz tujine," pa je o previsoki obdavčitvi dela dejal predsednik zbornice (GZS) Marjan Mačkošek.

Na srečanju so tako iskali mogoče vire za pokrivanje davčnih razbremenitev. Ti naj bi bolj obremenili dobičke, a se ponujajo še druge možnosti, med njimi je Mramor omenil izenačevanje prispevkov od različnih oblik dela.

Mačkošek je ob tem opozoril, da je poleg razbremenitve plač za gospodarstvo ključna ohranitev razvojnih naložbenih olajšav. Za dosego teh ciljev pa ne bo zadoščalo le prestrukturiranje davkov, ampak bo treba tudi zmanjšati javno porabo, je dejal. Opozoril je še na visoko obremenitev podjetij z različnimi taksami, denimo okoljskimi, ki bi jih bilo treba znižati.

Mramorja čaka še kar nekaj srečanj
Na zbornici so v zbiranje predlogov za davčne spremembe vključili vse svoje člane in pripravili spletno anketo. V njej sprašujejo, kje bi lahko država privarčevala, da bi lahko čim učinkoviteje prestrukturirali dajatve.

V sredo se bo Mramor sestal še s predstavniki Združenja delodajalcev Slovenije, v četrtek z vodstvom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Kluba slovenskih podjetnikov ter v petek s sindikati. Naslednji četrtek je dogovorjen še za srečanje na Trgovinski zbornici Slovenije. Pred prvomajskimi prazniki bo potekal še en krog usklajevanj, nato pa naj bi na finančnem ministrstvu pripravili predloge, ki bi bili sprejemljivi za vse.

DZ naj bi dogovorjene spremembe sprejemal jeseni, veljati pa bi lahko začele leta 2017 oz. morda tudi pozneje, saj si v gospodarstvu želijo predvidljivo poslovno okolje, je še dejal Mramor.