Vse dokler vlada ne bo umaknila vseh napovedanih novih obremenitev, Gospodarska zbornica Slovenije v pogajanjih ne bo več sodelovala, so sklenili na upravnem odboru.

Predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič je na seji spomnil na obljube finančnega ministra Dušana Mramorja in vlade, da dodatnih obremenitev ne bo, in na realnost, kjer je vlada šla s popuščanjem sindikatom javnega sektorja "po liniji najmanjšega odpora".

Od predvidenih 127 milijonov evrov zmanjšanja stroškov v javnem sektorju jih je vlada izpogajala le 20 milijonov. S tem se je po oceni GZS-ja praktično odrekla varčevanju v javnem sektorju.

Predstavnike zbornice jezi, da vlada hkrati vztraja pri več kot 100 milijonih evrov dodatnih obremenitev, predvsem gospodarstva, "kar ogroža številna delovna mesta v gospodarstvu, odganja potencialne investitorje stran od Slovenije, spodbuja investitorje, da preselijo proizvodnjo iz Slovenije v tujino, in celo ogroža obstoj nekaterih tovarn".

Vlada opozarjala na nevarčevanje
Ob tem so spomnili, da so predstavniki vlade v zadnjih tednih opozarjali na negativne posledice, ki se bodo pojavile, če država leta 2015 ne bo izpolnila zavez o proračunskem primanjkljaju. Ta cilj je vlada z dogovorom s sindikati javnega sektorja "sama resno ogrozila", so prepričani.

Vse več pravnih oseb na javnem denarju
"Vse to se dogaja v razmerah, ko je v javnem sektorju danes 3.400 zaposlenih uslužbencev več kot na začetku krize leta 2008, po podatkih statističnega urada pa je v pravnih osebah, ki se pretežno financirajo iz javnih blagajn, celo 11.600 več zaposlenih; po drugi strani je v tem času v gospodarstvu več kot 90.000 manj zaposlenih," so izpostavili.

GZS-ja ne bo več zraven
Hribar Milič je zaradi izkazanega vladnega odnosa do sindikatov sprožil razmislek o tem, ali ima še smisel sodelovati v pogajanjih za dveletni socialni sporazum, ki so se začela pretekli petek, torej prav v času, "ko vlada poslabšuje pogoje poslovanja v Sloveniji". Stomilijonski znesek še ne vključuje izračuna, koliko bo delodajalce stala uvedba prispevkov pri študentskem delu, je opozoril.

"S temi dodatnimi obremenitvami se konkurenčni položaj Slovenije bistveno poslabšuje," je dodal Hribar Milič.

Skladno s tem je predlagal, da GZS prekine pogajanja za socialni sporazum, dokler vlada ne zagotovi, da ne bo nobenega dodatnega obremenjevanja gospodarstva več. "Mi ne potrebujemo socialnega sporazuma zato, da ga bomo nesli v Bruselj in nam bodo tam ploskali, temveč zato, da se z njim nekaj spremeni, pride do nekih rezultatov," je izpostavil. Teh pa ne bo z večjim obremenjevanjem gospodarstva, je pristavil.

Napovedal je še, da se bodo potrudili, da pogajanja o socialnem sporazumu zapustijo tudi predstavniki drugih delodajalskih organizacij.
Nekateri bi radikalneje
Člani upravnega odbora so njegovemu predlogu prisluhnili, nekateri pa bi šli še dlje. Direktor Varisa Lendava Štefan Sobočan je izrazil prepričanje, da se gospodarstvenikom dogaja krivica. Mediji po njegovih besedah poročajo le o sindikatih in javnem sektorju, o gospodarstvu pa nič. Ker vlada razume le glas ulice, grožnjo, bi lahko delodajalci protestirali z izplačilom plač, prispevkov in pripravili demonstracije svojih delavcev, je dejal.

Direktor Sineta Stojan Binder ne vidi možnosti, da bi organizirali proteste sredi Ljubljane, saj ni zadostne "mase". Je pa po njegovih besedah smiselno, da se, če socialni sporazum ne bi prinesel jasnih ciljev, ki bi državo vodili iz krize, pusti vse skupaj in "sporoči Evropi, da se v Sloveniji nismo ničesar dogovorili, ker se ne da".

Predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Cvetka Tinauer je menila, da bi s prekinitvijo pogajanj o socialnem sporazumu pomagali tudi najverjetnejšemu novemu gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku. Ta sicer sam, če ne bo imel podpore vlade oz. nekaterih ključnih ministrov, ne bi mogel na bolje spremeniti ničesar.