Ob tem so izrekli za 3,5 milijona evrov glob, kar je 600.000 evrov manj kot v predhodnem letu.
Inšpektorji so v preteklem letu prejeli 6797 prijav, leta 2020 7215. "Prijave so v glevnem odražale epidemične razmere – tako z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, kar je bil ob spoprijemanju z novim koronavirusom za delodajalce dodaten izziv kot z vidika delovnih razmerij," so zapisali na inšpektoratu.

Kot so spomnili, so zaradi širjenja koronavirusne bolezni dobili dodatne pristojnosti, in sicer za nadzor glede zakona o nalezljivih boleznih in odlokov, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev in obvladovanje bolezni, pomemben del pristojnosti za nadzor so dobili tudi na račun posebnih protikoronskih zakonov. "Ob nespremenjenem številu inšpektorjev in ob dodatnih pristojnostih je moral inšpektorat v letu 2021 pomembno prilagoditi svoje delo," so poudarili.

Konec lanskega leta je bilo v poslovni register vpisanih 228.795 poslovnih subjektov, so spomnili. "Število poslovnih subjektov se vsako leto povečuje, število zaposlenih inšpektorjev pa kljub kadrovskim okrepitvam v zadnjih letih temu ne sledi v zadostni meri," so ponovili vztrajno zagato. Konec lanskega leta so imeli skupaj zaposlenih 121 uslužbencev, od tega poleg glavnega inšpektorja 92 inšpektorjev.

18.343 kršitev

Lani so ugotovili 18.343 različnih kršitev, izdali 9736 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter podali 36 naznanil sumov storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadb, je razvidno iz letnega poročila inšpektorata za delo, pod katerim se je podpisal zdaj že nekdanji glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić.

Levji delež kršitev, 9886, so zaznali na področju delovnih razmerij. Najpogosteje je šlo za kršitve na področju plačila za delo in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (6012). Sledile so kršitve v zvezi z zaposlovanjem v širšem smislu (711) ter nepravilnosti v zvezi z evidencami na področju dela in socialne varnosti (632). Ugotovili so tudi 337 kršitev zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem odmorov in počitkov ter 350 kršitev v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

Največ kršitev so našteli v dejavnosti gradbeništva, sledili sta predelovalna dejavnost in dejavnost gostinstva.

Varnost in zdravje pri delu

Na področju varnosti in zdravja pri delu so inšpektorji ugotovili 8384 kršitev, največ v zvezi z ocenjevanjem tveganj in izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja (2702 kršitev), sledile so kršitve glede urejenosti in varnosti delovnih mest na prostem (1332 kršitev), glede zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev (1007 kršitev), glede ustreznosti delovne opreme (638), glede zagotavljanja osebne varovalne opreme (594 kršitev) ter glede usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela (559 kršitev).

Na področju socialnih zadev pa se je največ inšpekcijskih nadzorov, 62 odstotkov, pričakovano nanašalo na ravnanja centrov za socialno delo, in sicer na urejanje razmerij med starši in otroki po razpadu družinske skupnosti (34 odstotkov), na izvajanje socialnovarstvenih storitev (18 odstotkov), na zaščito ogroženih otrok ter rejništvo (17 odstotkov), na obravnavo nasilja v družini (15 odstotkov), na izvajanje nalog, povezanih z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev (14 odstotkov), ter na naloge, povezane s postavitvijo skrbnika in izvajanjem skrbniških nalog (devet odstotkov).

Lani je inšpektorat izvedel sedem usmerjenih akcij nadzora oziroma poostrenih celoletnih usmerjenih nadzorov. Poročilo inšpektorata bo v petek obravnaval odbor DZ-ja za delo.