Za sanacijo bank je namreč država v prvem polletju lani dala 443 milijonov evrov oz. 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Če teh številk ne bi upoštevali, bi primanjkljaj v prvi polovici leta 2013 znašal 5,7 odstotka BDP-ja, letos v istem obdobju pa le pet milijonov evrov manj, to je omenjenih 5,5 odstotka BDP-ja.Letos je primanjkljaj nižji predvsem zato, ker je bilo lani v tem času treba sanirati banke. Sicer pa je primanjkljaj brez stroškov finančne krize v letu 2014 praktično enak kot v letu 2013, ugotavlja strokovnjak za nacionalne račune na državnem statističnem uradu Andrej Flajs.

Ob bankah tudi odškodnine in plače
Tudi v celotnem letu 2013 je na velikost primanjkljaja vplivala predvsem dokapitalizacija bank, ki je na koncu znašala 3,633 milijarde evrov, v obračun primanjkljaja pa so vključeni tudi poračun plač za tretjo četrtino reforme plač v javnem sektorju in odškodnine izbrisanim. Brez vseh teh enkratnih izdatkov bi lanski primanjkljaj znašal 1,402 milijarde evrov oz. 3,9 odstotka BDP, je povedal Flajs.

Na statističnem uradu so tudi revidirali številke o primanjkljaju za obdobje 2010-2013. Pri tem so podatek za leto 2013 popravili navzgor za 0,2 odstotne točke, na 14,6 odstotka BDP-ja, za leto 2012 pa ga znižali za 0,2 odstotne točke na 3,7 odstotka BDP-ja.

Dolg države raste
Medtem pa bruto dolg države v zadnjih letih raste. Potem ko je v letu 2010 znašal 37,9 odstotka BDP-ja, se je v letu 2011 povzpel na 46,2 odstotka BDP-ja in v letu 2012 na 53,4 odstotka BDP-ja. Lani je znašal 70 odstotkov BDP-ja, nove napovedi za letos pa kažejo, da bo država ob koncu decembra zadolžena za 30 milijard evrov oziroma 82,2 odstotka BDP-ja.