Družba za upravljanje terjatev bank naj bi davkoplačevalcem povrnila čim več denarja, bankam, ki jih je država dokapitalizirala s petimi milijardami evrov, pa omogočila izdatnejše kreditiranje gospodarstva. Ta cilj po dveh letih in pol od ustanovitve slabe banke ni izpolnjen. Obseg posojil podjetjem se zmanjšuje, v bankah pa je še vedno oziroma spet štiri milijarde evrov slabih posojil. Polovica jih odpade na mala in srednja podjetja, zato vlada razmišlja o ustanovitvi še ene slabe banke. DUTB tudi ni dosegel zakonske zahteve po osemodstotni donosnosti, saj je imel v letošnjem prvem polletju 42 milijonov evrov izgube, njegovi prilivi so znašali 173 milijonov evrov, kar pomeni, da je unovčil nekaj več od zahtevanih 10 odstotkov prevzetih terjatev.

In s čim se je izkazala slaba banka? Med najodmevnejše posle sodi paketna prodaja terjatev do ACH-ja, Proteja, Polzele in Adrie Airways ameriški finančni korporaciji Merrill Lynch. DUTB jo je razglasil za velik uspeh, kritiki pa za razprodajo in preprodajo med posredniki, saj je sveženj terjatev končal na ruskem skladu tveganega kapitala. Slaba banka je sicer v sodnih sporih z več družbami, med njimi s T-2 in Savo, od začetka delovanja pa so jo spremljale afere in očitki o netransparentnosti (70-odstotni diskont pri prenosu slabih terjatev bank na DUTB, sporne svetovalne pogodbe, konflikt interesov vodilnih, astronomski zaslužki vodilnih itd.).

"Reševanje" Cimosa
Eden najpomembnejših projektov slabe banke je reševanje Cimosa. DUTB ima v koprskem podjetju 47-odstotni lastniški delež, SDH pa 24-odstotnega, država mu je pomagala s 85 milijoni evrov. Slaba banka je za Cimos sprva načrtovala finančno prestrukturiranje, nato pa ga je čez noč poslala v prisilno poravnavo brez vednosti zdaj že nekdanjega vodstva. Zaposleni, samo v Sloveniji jih je 2.000, z družbami v tujini pa več kot 6.000, se bojijo odpuščanj, čeprav Cimos za zdaj izpolnjuje svoje obveznosti do delavcev. Predsednik uprave Gerd Rosendahl upa, da se bo postopek prodaje Cimosa po kadrovskih pretresih v slabi banki in razrešitvi Larsa Nyberga in Torbjorna Manssona nemoteno nadaljeval. Za nakup Cimosa se zanima devet kupcev, Rosendahl govoric, da naj bi bil med najresnejšimi kupci Nijaz Hastor, lastnik koncerna Prevent, ne želi komentirati.

Slaba banka, vodstvo Cimosa in vlada Cimos prikazujejo kot zgodbo o uspehu. Dr. Marko Jaklič z Ekonomske fakultete pa ocenjuje, da gre za škandalozen primer reševanja podjetja, ki bi lahko preživelo brez insolvenčnega postopka. Po njegovih izračunih bo podjetje letos imelo za 35 odstotkov nižjo prodajo, ker ga zapuščajo dobri kupci, kot sta BMW in PSA. Jaklič se boji, da so v ozadju novi "mrhovinarji", ki bodo podjetje kupili za malo denarja, od države pa izsilili razne subvencije za tuje naložbe in zaposlene, ko bodo podjetje finančno izčrpali, pa bo doživelo enako usodo kot Mura.

Andreja Lešnik in Janja Koren, Točka preloma