v ospredje morala postaviti zavest o delitvi javnih dobrin in omejenosti naravnih virov.

Michel Bauwens je Ljubljano obiskal v sklopu konference Načela ustvarjalne skupnosti v praksi, na kateri je predstavil drugačne možnosti družbene ureditve in gospodarstva, katerih zametki se po njegovem mnenju že izkazujejo tudi v sodobni tehniki in postopkih. Bauwens je ustanovitelj Fundacije Peer to Peer, ki raziskuje skupnostne prakse kot prihodnji način razmišljanja in družbenega delovanja, kot raziskovalec skupnostne ekonomije pa se povsem resno ukvarja s snovanjem novega sistema, ki bi lahko nasledil izčrpavajoči kapitalizem.

Več preberite v intervjuju.

Nekoč ste bili poslovnež z uspešno kariero, a ste se odločili, da jo opustite – zakaj?
Sredi 90. let so se mi vse pogosteje začela postavljati določena vprašanja. Vse se je začelo obračati v negativno smer: uničujemo okolje, vse več je neenakosti, ljudje v podjetjih pa so postajali vse bolj nesrečni. Vse več je bilo izgorelosti in psiholoških težav. Začutil sem, da je s sistemom nekaj narobe, zato sem se vprašal: "Sem del rešitve ali del problema?" Takrat sem ugotovil, da korporativnega sveta ne moreš spremeniti od znotraj, temveč da potrebuje pritisk od zunaj. Rekel sem si, da se moram vrniti v civilno družbo. Privoščil sem si dve leti t. i. študijskega dopusta, da bi preučeval zgodovino, še posebej tranzicijska obdobja. Kako so bila prehojena v preteklosti, da bi jih znali izvesti v sedanjosti. Tako sem začel s fundacijo Peer to peer.

In kaj ste ugotovili? Kaj je skupnega propadom velikih sistemov?
Kar sem sam zaznal, je obstoj nekakšnih semen oziroma idejnih zasnov. Na neki točki sistem postane kontraproduktiven. To pomeni, da problemi, ki nastajajo v določenem sistemu, ne morejo biti rešeni z istim sistemom. Takrat začnejo ljudje, tako z dna kot z vrha družbene lestvice, iskati nove rešitve. Te nove rešitve pa že naznanjajo prihodnost. Gre za idejne zasnove, ki so kakor seme, ki v sebi nosi potencial drevesa. Če pogledate nazaj, v srednji vek, takrat so bile izumljene vice. Pred tem kristjan ni smel posojati denarja, saj je šel sicer naravnost v pekel. V takih razmerah kapitalizem ni bil mogoč. Ko pa imate enkrat vice, lahko posojate denar, si nato kupite odpustek in si tako skrajšate čas v vicah. Skratka, lahko poslujete. Nato pride izum tiska, ki ljudem omogoča, da se organizirajo, pridobivajo informacije. V računovodstvu se uveljavi metoda dvostavnega knjigovodstva, ki predstavlja prav poseben pogled na svet in spodbuja kopičenje dobrin in kapitala. Pojavijo se vsi ti vzorci, ki se začnejo napajati drug od drugega. Ustvarijo se podsistemi in prej ali slej novoustvarjeni podsistem postane prevladujoč pogled na družbo. Mislim, da smo zdaj prav v tem zgodovinskem trenutku, zato moramo biti pozorni na nove idejne zasnove oziroma "seme". Vprašati se moramo, kaj je novega v načinu, s katerim se ljudje lotevajo reševanja problemov. Medtem ko smo del sistema, ki je vir problemov, že ustvarjamo nove rešitve, pozorni moramo biti nanje.

Kje je po vašem mnenju to seme?
Prehajamo od sistema, v katerem vase zaprte entitete tekmujejo druga z drugo, k skupnostnim ekosistemom. V njih ljudje še vedno lahko tekmujejo, a na osnovi skupnih virov. Predstavljajte si kapitalizem kot nogomet. Znotraj ene ekipe sodelujejo, tekmujejo pa druga z drugo. Zdaj pa si predstavljajte skupnost, v kateri so viri dostopni vsem in kjer vsi uporabljajo isto kodno osnovo (code base) in jim je torej v interesu, da v njej sodelujejo in funkcionira za vse. Ljudje še vedno lahko tekmujejo, a v ospredju je sodelovanje.

Verjamete, da je kapitalizem v zatonu. Kaj pa demokracija? Ne nazadnje sta tesno povezana.
Zdajšnji sistem temelji na kapitalu, narodu in državi, ki med seboj sodelujejo. Sam pa vidim nov sistem, ki bo temeljil na skupnem dobrem, generativnem trgu in partnerskih državah. Obstoječi sistem bi morali razumeti kot sile trga, ki so si prisvojile države, da zadovoljujejo njihove potrebe. Trenutno poznamo model "trgovinskih držav". Sam pa predlagam, da si v prihodnosti skupnosti delijo naravne vire in spremenijo koncept trgovinskih držav. Gre za novo konfiguracijo starih stvari, ki bodo sodelovale na drugačen način. Gre za prehod iz sistema, ki v središče postavlja trg, v sistem, ki v središče postavlja javne dobrine. Toda v tem že po definiciji vladajo človeku lastni predpisi in pravila. Zato menim, da je zelo demokratičen, saj gre za skupnostno upravljanje virov. Ne glede na to, ali je osnova na skupnosti, različnih deležnikih ali korporativna, so to zelo demokratične oblike vladanja. Menim, da je celo bolj demokratičen, saj v zdajšnjem sistemu volimo le na vsake toliko let in se odločimo za človeka, ki se bo odločal namesto nas.

Seveda pa se lahko položaj tudi obrne. Ko je določen sistem v krizi, gre lahko navzdol in se poenostavi, tako se vrnemo v fevdalizem in avtoritarne režime. Mislim, da je to pot nacionalpopulistov, ki menijo: "Preveč je sprememb, pojdimo nazaj in stabilizirajmo sistem, kot v starih oblikah vodenja." Lahko pa sistem poenostavimo z visoko ravnjo zmogljivosti in se povzpnemo više. Zdaj imamo možnost.
Toda pravkar ste se vrnili iz Brazilije, ki glede na rezultat zadnjih volitev gotovo ne bo šla v to smer.
Mislim, da se bo zgodilo oboje. Cel svet se ne bo naenkrat spremenil na enak način. Četudi je nekoč Nemčija postala fašistična država, so bile tu še vedno države kot Velika Britanija, ZDA itd., ki niso šle po tisti poti. Enako se bo zgodilo zdaj. Nekateri bodo ubrali avtoritarno smer, ne pa ves svet. Znova bomo priča tekmovanju svetovnih nazorov in sistemov.
Kot primer prihodnje ureditve navajate poslovni model proizvodnje kave, ki je zaživel prav v Braziliji.
Curto Cafe je skupnost iz Ria de Janeira. Njen ustanovitelj je bil pred tem izvršni direktor v eni izmed družb, ki se je ukvarjala s proizvodnjo kave. Spraševal se je, zakaj v Braziliji kava ni dobra in zakaj so delavci v tej panogi tako revni. (Bauwens je med predavanjem razložil, da v Braziliji obstajajo trije kakovostni razredi kave: A, B in C. Kavo višje kakovosti izvozijo, v državi pa ostane kava slabše kakovosti, op. a.) Hotel je torej proizvajati dobro kavo, ne da bi pri tem izkoriščal delavce. Ker bi bila izboljšava zemlje za kmete predraga, se je odločil: "Bodimo le transparentni." Ustvaril je torej odprto dobavno verigo, v kateri je viden vsak korak proizvodnje. Koliko kaj stane, od kod prihaja ... Drugi korak, za katerega se je odločil, je bila razpršenost proizvodnje. Namesto velikih tovarn, ki delujejo kot posredniki in vzamejo vso kavo, je izdelal stroje, ki jih imajo lahko kmetje doma. Kmetje so tako začeli pražiti svojo lastno kavo in dobiček se jim je početveril. Nato so se povezali v kavno skupnost, prek katere ponujajo vse vrste mešanic in kupci si lahko ustvarijo svojo mešanico. Curto Cafe deluje po principu množičnega prispevka (crowdfundinga) in temelji na vprašanju: Kdo hoče dobro kavo? Ljudje, ki v idejo vlagajo, dobijo v zameno kavo. Če obiščeš njihov lokal, je v njem vedno izobešena tabla, na kateri piše: "Ta kava stane 1,5 evra, zato ker ..." Vsak korak proizvodnje je zapisan. V Curtu Cafe ni blagajn. Denar vržeš v škatlo in dobiš plastični kovanec, za katerega dobiš kavo. To pomeni, da ljudje, ki ne morejo plačati dovolj, plačajo manj, drugi plačajo več.
Bo taka po vašem mnenju prihodnost?
Mislim, da je to zelo pomembno, saj tu nimamo več produkcije in potrošnje, ampak ekosistem zainteresiranih posameznikov, ki so združeni s skupnim ciljem: proizvajajmo dobro kavo brez izkoriščanja kmetov. Ta model je drugačen tudi od pravične trgovine, kjer zahodnjaki pridejo v tretji svet in zapovedujejo proizvajalcem, kako morajo delati, in jih nato nadzirajo. Seveda ima pravična trgovina dober namen in ji ne nasprotujem, a vsebuje model produkcije in potrošnje. Sam pa zagovarjam bolj ekosistemski pristop.
Poglejmo npr. tehnologijo veriženja blokov, ki je podoben primer. Verige blokov so ekosistemi, niso podjetja, ki tekmujejo med sabo, in so tako znanilec spremembe sistemske paradigme.
Lahko pojasnite kako je tehnologija veriženja blokov povezana z novim družbenim modelom?
Internet omogoča odprto in svetovno podlago za komunikacijo in samoorganizacijo. Gre torej za komunikacijo, deluje tako, da skupaj ustvarjamo programsko opremo, dizajn, znanje. Ne proizvajamo pa fizičnih izdelkov. Zanje potrebuješ transakcijo, transakcije pa zahtevajo vodenje računovodstva. Prav računovodstvo je posrednik med znanjem in fizičnim svetom. Ko imamo enkrat skupno dobavno verigo in skupno splošno računovodstvo, lahko izenačimo nematerialno in materialno proizvodnjo. To pomeni ustvarjanje odprtih sistemov, utemeljenih na medsebojnem usklajevanju.
Zdaj delam pri projektu, s katerim bom popisal vse stvari, ki jih potrebujemo za gospodarstvo LSD, to je kratica za libre, solidaire et durable (svobodno, skupno in trajnostno). Gre za sistem, v katerem si delimo znanje, poskrbimo za pravičnost, zmanjšamo neenakost (enakost je težko privesti do kraja, a je mora biti več kot danes) in zagotovimo, da je okoljsko vzdržen. Moja vizija je, da imamo prispevčno (kontributivno) računovodstvo, ki skupnosti omogoča tudi upravljanje vrednot. Danes je vrednota le trg, veliko stvari pa bi morali storiti za naravo in zaščito okolja, a za to ni razpoložljivih sredstev. Če pa nagradimo in ovrednotimo take prispevke, temu rečemo prispevčno računovodstvo.

Bistvo dvojnega knjigovodstva, ki je temelj splošnega računovodstva, kot ga poznamo danes, je, da spodbuja sebičen pogled na svet in se osredotoča le na to, ali kot posameznik kopičim dovolj premoženja. Ne upošteva ne ekosistema ne zunanjih učinkov. A zdaj že imamo razpoložljivo programsko opremo, ki nam omogoča uvideti naš položaj v celotni mreži. Omogoča nam, da vidimo, kaj vanjo prihaja in kaj iz nje odhaja – to pa je že ekosistemski pogled na trg.

Denar nam ne daje nobene informacije o stanju v svetu. Zgraditi moramo gospodarstvo, ki se zaveda omejenosti planeta, hkrati pa se moramo prizadevati za zagotavljanje osnovnih socialnih potreb znotraj teh omejitev.
Skratka, želite spremeniti svet.
Ja, seveda! Pravzaprav mi ga niti ni treba, zdajšnji sistem uničuje planet, zato tu niti ne vidim neke druge izbire.