Vlada pripravlja zakon o upravljanju kapitalskih naložb države, kar je priporočila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Upravljanje kapitalskih naložb države je namreč zdaj razpršeno po resornih ministrstvih, ki poleg upravljavske opravljajo tudi druge funkcije. Tako prihaja do navzkrižja interesov države, ko ta po eni strani nastopa kot lastnik podjetij, po drugi pa kot regulator in nosilec resorne politike.

Z javno razpravo iščejo najboljše rešitve
Ker predlagane rešitve po mnenju največje opozicijske stranke SDS niso najbolj učinkovita in gospodarna rešitev, so poslanci predlagali javno predstavitev mnenj na to temo. S predstavitvijo se je strinjala večina koalicijskih članov odbora za finance, ki so izrazili upanje, da bodo s tem našli ustreznejše rešitve od zdajšnjih.

Razprave so se sicer udeležili le redki izmed številnih povabljenih poslancev, državnih svetnikov, akademikov in gospodarstvenikov, ki pa so pozdravili cilje zakona, obenem pa podali vrsto vsebinskih pripomb.

Upravljanje 120 naložb bi vodila nova agencija
Predlog zakona med drugim predvideva, da bi se naložbe države prenesle pod okrilje novoustanovljene agencije za upravljanje državnega premoženja, ki bi jih upravljala glede na srednjeročno strategijo, sprejeto v DZ-ju, in enoletni načrt, ki bi ga določala vlada. Agencija bi sicer s portfeljskimi naložbami razpolagala samostojno, s strateškimi pa po predhodnem soglasju vlade.

V prvi fazi naj bi se na to agencijo prenesle kapitalske naložbe s posameznih resornih ministrstev, nato pa naj bi se nanjo s posebnim zakonom prenesle še kapitalske naložbe Slovenske odškodninske družbe (Sod) in Kapitalske družbe (Kad). Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je zagotovil, da tako tuje kot slovenske izkušnje kažejo, da neločevanje področij lastništva od regulacije in industrijske politike ne pomeni nič dobrega za upravljanje kapitalskih naložb države.

Pirnat: Zakaj agencija?
Razpravljavci so sicer zadovoljni s cilji zakona, obenem pa so izpostavili nekatere pomanjkljivosti in podali svoje predloge za izboljšanje. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete je imel tako pomislek glede statusa agencije - agencije so v slovenskem pravnem redu namreč načeloma regulatorni organi, agencija, kot jo predvideva zakon, pa bo upravljala lastnino.

"Res je, da imajo nekatere države upravljanje urejeno v sestavi raznih ministrstev ali vlade, upoštevati pa je treba, da ti organi upravljajo zgolj nekaj kapitalskih naložb, medtem ko bo agencija upravljala več kot 120 naložb, med katerimi je veliko število pomembnih strateških naložb," je dejal minister in dodal, da je eden ključnih razlogov, da bo ta organ imel status agencije, tudi institucionalna ločenost upravljanja naložb. Vodstvene organe agencije bo v skladu s predlaganim dopolnilom, s katerim se strinja tudi vlada, imenoval parlament.

Kaj bo s Kadom in Sodom?
Da bi se ta zakon moral sprejemati skupaj z zakonom o preoblikovanju Soda in Kada, saj sta tesno povezana s predlaganim zakonom o upravljanju naložb, pa je prepričan pomočnik uprave Pozavarovalnice Sava Marko Pogačnik. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar mu je odgovorila, da so imeli takšen namen, a se je zavleklo pri oblikovanju zakona o preoblikovanju Kada in Soda. Vendar v tem ne vidi razloga, da ne bi že zdaj sprejeli zakona o upravljanju naložb.

Pojavili so se tudi pomisleki glede morebitnega prelaganja odgovornosti vlade kot organa izvršilne oblasti pri upravljanju kapitalskih naložb na agencijo, na kar minister Križanič odgovarja, da zakon natančno ureja odgovornost vsakega posameznega organa na tem področju in da vladi pri tem ne jemlje odgovornosti. Sicer pa je Kamnarjeva ob koncu predstavitev mnenj dejala, da bodo podane predloge poskušali upoštevati v kar se da veliki meri in pripraviti ustrezne predloge dopolnil predlaganega zakona.