Ali bodo zahodna gospodarstva doživela recesijo ali ne, je že nekaj časa pomembna tema na finančnih trgih, a tega tako zelo pričakovanega dogodka še vedno ni in ni. Pri britanski bančni skupini HSBC so v polletnem poročilu zapisali, da je rahla recesija dobičkov že opazna, prav tako je vse več stečajev podjetij. Po njihovem mnenju bodo ZDA v recesiji v zadnjem letošnjem četrtletju, pri čemer bo treba na novo konjunkturo čakati eno leto. Evropa naj bi ZDA sledila v letu 2024. Se bo pa po njihovem mnenju v teh razmerah inflacija precej hitro umirila, kar bo centralnim bankam odprlo prostor za znižanje obrestnih mer (Fed bo tako po pričakovanjih HSBC-ja že konec letošnjega leta znižal obrestno mero), to pa bo ublažilo negativna gospodarska gibanja.

Še bo treba zategovati pas
A preden bomo videli zasuk centralnih bank v denarni politiki, bo treba "prebaviti" še kakšno zvišanje obrestne mere. To je včeraj poudarila tudi guvernerka ECB-ja Christine Lagarde. Po njenem mnenju inflacijo zdaj podžigajo predvsem podjetja, ki cene svojih izdelkov zvišujejo precej močneje, kot bi bilo to upravičeno iz naslova višjih stroškov energije, in na drugi strani vse višje plače. Če bodo pri ECB-ju še dolgo vztrajali pri omejevalni denarni politiki (naslednja seja bo 27. julija; pričakovati je nov dvig za 25 bazičnih točk), bo recesija še toliko verjetnejša.

Indeks Ifo upadel močneje od pričakovanj
Ranljiva je predvsem Nemčija, kjer že imajo tehnično recesijo, junija pa se je gospodarsko razpoloženje spet poslabšalo, kaže konjunkturni indeks Ifo, ki so ga pri tem münchenskem institutu pospremili z besedami: "Domače gospodarstvo pluje v vse bolj razburkane vode." Vrednost kazalnika Ifo je junija upadla drugi mesec zapored – z 91,5 na 88,5 točke. Neugodne gospodarske napovedi Nemčiji napovedujejo tudi obvezniški trgi. Krivulja donosnosti je izrazito invertna, kar pomeni, da so donosnosti kratkoročnih obveznic precej nad donosnostmi dolgoročnih obveznic. Takšna gibanja napovedujejo slabe gospodarske čase. Vrzel med dveletno in desetletno obveznico je prvič po septembru 1992 dosegla 85 bazičnih točk.

V klubu superbogatih 62 tisoč članov
Za konec pa še sveže številke o finančnem premoženju svetovnega prebivalstva, ki vključuje delnice, investicijske sklade, stanje na bančnem računu in podobno. Zaradi lanskih pretresov (nenavadno je bilo predvsem to, da niso občutno padle le delnice, ampak tudi obveznice) se je skupna vsota finančnega premoženja skrčila za 3,5 odstotka, na 225 bilijonov dolarjev, kažejo podatki družbe Boston Consulting Group. Gre za največji padec po finančni krizi 2008. Klub superbogatih posameznikov s premoženjem vsaj 100 milijonov dolarjev ima zdaj 62 tisoč članov, kar je 4000 manj kot leto prej.

Največ premoženja v ZDA, sledita Kitajska in Japonska
Se je pa po svetu povečala vrednost stvarnega premoženja (sèm štejemo nepremičnine, plemenite kovine ...), in sicer za 5,5 odstotka, kar je kompenziralo padec finančnega premoženja. Celotno premoženje (sestavljeno iz finančnega in stvarnega premoženja) se je tako po svetu lani povečalo za 0,3 odstotka, na 459 bilijonov dolarjev. Kot ocenjujejo pri BCG-ju, bo do leta 2027 celotno premoženje svetovnega prebivalstva doseglo skoraj 600 bilijonov dolarjev. Na seznamu držav z največjim neto premoženjem so na prvem mestu ZDA (144 bilijonov) pred Kitajsko (76), Japonsko (24) in Nemčijo (19).