"Dejali so, da za letos podpisana pogodba (o odkupni ceni sadja op. a.) in aneks veljata tako, da odkup teče normalno naprej. Pred nekaj meseci je pretekla petletna pogodba, a smo s starim vodstvom že podpisali novo, ki pa določa, da v primeru prodaje ni zavezujoča.
Verjamem pa, da bo ta dogovor veljal. Rekli so, da si želijo, da bi posadili tudi druge sadne vrste. Tu so mislili predvsem na hruško, ker tukajšnja mikroklima zagotavlja res vrhunsko viljamovko," je za MMC povedal Valič.

Spomnimo: srbsko podjetje Nectar je pred dnevi od Pivovarne Laško kupilo dobrih 93 odstotkov ajdovskega Fructala. Ob tem je z občino Ajdovščina sklenilo tudi dogovor, v katerem se je zavezalo, da niti dolgoročno ne načrtuje zapiranja proizvodnih lokacij v Ajdovščini in Kamniku, da bo odkupilo vse sadje za industrijsko predelavo, ki ga ponudijo v predelavo tamkajšnji pridelovalci po prevladujočih tržnih cenah, ter da bo povečalo vlaganja v razvoj tamkajšnjih pridelovalcev sadja, še posebej v Ajdovščini in celotni Vipavski dolini.

Nelagodje med prebivalci ostaja
"Če pogledamo globalno, oni površine imajo, plače so v Srbiji precej nižje, zato obstaja skrb ljudi, ali bodo držali obljubo ali pa dali svojim ljudem možnost zaslužka," položaj ocenjuje Valič. V Vipavski dolini je po njegovih besedah zaradi flišnate sestave tal in ugodne mikroklime mogoče gojiti številne sadne sorte vrhunske kakovosti.

"In če se odločijo, jim mi to lahko zagotovimo. Po svetu se namreč večina sokov pridela iz nedozorelega sadja, ki je mehansko poškodovano, in zato je tudi cena nižja. V tujini breskve pobirajo enkrat, največ dvakrat, od prezrelih do pretrdih.
Mi jih za Fructal poberemo od štirikrat do šestkrat, da je sadje zrelo in aromatično in oni to še isti dan predelajo. In to je ta steber kakovosti, seveda za višjo ceno, tudi za kmeta," pojasnjuje predsednik zadruge.

Večji del gre Fructalu, le manjši v tujino
Pridelovalci v Vipavski dolini Fructalu prodajo na leto okoli 2.000 ton breskev, ki so tudi glavna sadna vrsta, od prodaje pa je odvisnih okoli 260 kmetij. Le manjši del pridelka gre v Italijo, saj je letošnja odkupna cena za kilogram na slovenski strani 28 centov, medtem ko Italijani ponujajo okoli 26 centov za kilogram, je povedal Valič.

Ob tem se je obregnil tudi ob državo, da razsipava denar za "neumnosti", kot je bilo vzdrževanje Mure, namesto da bi ta denar raje namenila za odkup dobrih podjetij in jih pozneje po višji ceni prodala slovenskemu lastniku. S tem bi zadržala dodano vrednost v državi, saj v nasprotnem primeru nastaja le revščina, je prepričan in dodaja, da bi selitev proizvodnje pomenila propad sadjarjev v dolini.