Predsednik vlade Robert Golob in madžarski premier Viktor Orban sta se popoldne v Cirkovcah udeležila slovesnosti ob koncu gradnje daljnovoda Cirkovce–Pince. Orban je na obisk v Slovenijo prišel dobri dve leti po tem, ko je skupaj s prejšnjim slovenskim premierjem Janezom Janšo in hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom simbolično zaznamoval začetek del za postavitev tega 2 x 400-kilovoltnega prenosnega daljnovoda, ki predstavlja prvo sistemsko povezavo elektroenergetskih omrežij Slovenije in Madžarske, obenem pa se navezuje tudi na hrvaško omrežje.

Projekt 2 x 400-kilovoltnega daljnovoda je bil končan junija, stal je približno 160 milijonov evrov, od tega je bilo na voljo 48 milijonov evrov evropskega denarja. Kot je poudaril premier Golob, gre v marsičem za zgodovinski projekt za Slovenijo, o katerem je poslušal že pred več kot tremi desetletji, ko je končeval študij. "Ne le zato, ker je največji v zgodovini Elesa in bo izboljšal zanesljivost oskrbe Slovenije, pač pa tudi zato, ker ima izjemen regionalni in širši pomen. S projektom povezujemo tri sisteme," je dejal.

Ob tem je spomnil, da stabilnost delovanja elektrosistema jemljemo kot nekaj samodejnega, a to je mogoče le zato, ker imamo dovolj daljnovodnih povezav. Nova povezava je zadnja, ki je manjkala Sloveniji in Madžarski z vsemi sosednjimi državami, je še dodal Golob in poudaril pomen zdajšnjega trenutka in časa energetske krize zaradi krize v Ukrajini.

Madžarski premier pa je med drugim povedal, da je treba narediti vse, da med državama vzpostavimo tudi preostale pomembne povezave, pri tem je ciljal na plinovodno navezavo s Slovenijo in posredno z Italijo, s čimer bi si lahko Madžari zagotovili dostop do alternativnih virov plina.

Novozgrajena mednarodna povezava bo zagotovila stabilnejše in zanesljivejše delovanje elektroenergetskega sistema in prispevala k še močnejši povezavi slovenskega, madžarskega in hrvaškega trga na skupni evropski notranji trg z električno energijo.

Pogajanja za izgradnjo madžarsko-hrvaško-slovenske 400 kilovatne omrežne povezave so začeli že sredi 90. let prejšnjega stoletja, zadnja faza pa je bila izgradnja daljnovoda Cirkovce–Pince. Slovenija je bila sicer zadnja sosednja država, s katero Madžarska ni imela daljnovodne povezave.

Gradnja je na slovenski strani potekala do junija, ko so bili izpolnjeni vsi pogoji za oskrbo daljnovoda. V sklopu del je bilo po besedah direktorja Elesa Aleksandra Mervarja zgrajenih in asfaltiranih 120 kilometrov dovoznih cest, vgrajenih 7850 ton jeklene konstrukcije, ki je postavljena na več kot 1000 plitvih in globokih temeljev. Ob tem je bilo postavljenih 264 stebrov, od tega trije na hrvaških tleh.

Golob: V naslednjih letih bomo zastavili tudi plinsko povezavo z Madžarsko

Pred slovesnostjo v Cirkovcah sta se predsednika slovenske in madžarske vlade opoldne sešla na delovnem kosilu v Mariboru, takoj po koncu slovesnosti pa je sledila novinarska konferenca.

"Danes je pomemben dan, ker končujemo investicijo, ki je bila 30 let v nastajanju. Prišla ni nič prezgodaj, prišla je ravno pravi trenutek. Prišla je v trenutku, ko Evropa zaradi trenutne situacije v Ukrajini potrebuje stabilnost svojih energetskih omrežij in prišla je pravi trenutek, da bo lahko Evropa izpeljala tako težko pričakovani zeleni prehod," je na novinarski konferenci dejal Golob.

Poudaril je, da bodo pospešena vlaganja v električno in plinsko infrastrukturo omogočila energetsko neodvisnost, posebej od energentov iz vhoda, in tudi prehod na obnovljive vire energije. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je slovenska stroka znova dokazala, da zmore do konca izpeljati tako pomembne in obsežne investicije.

"Vzporedno s tem se zavedamo tudi tega, kako moč Evrope sloni ravno na solidarnosti med državami članicami. In v imenu solidarnosti moramo nadaljevati. Če smo danes odprli elektropovezavo, verjamem, da bomo v naslednjih letih zastavili in nato tudi dokončali še plinsko povezavo med našima prijateljskima državama," je napovedal Golob.

"Takšna povezava bi Madžarski omogočila, da se na srednji rok osvobodi odvisnosti od ruskega plina in najde neodvisen vir, ki bi prihajal prek Italije. Če bomo šli po tej poti, to vidim kot dokaz solidarnosti med državama," je dejal in priznal, da se za zdaj nekoliko razlikujejo pristopi obeh držav do tega projekta.

Kljub temu verjame, da časovnica ne bo tako dolga, kot je bila za daljnovod, tudi traso je po njegovem mnenju nekoliko lažje poiskati, zato je optimistično dejal, da bi lahko še do konca mandata prišli zelo blizu, če ne do uresničitve projekta. Pred tem pa je po njegovem mnenju treba obravnavati ne le vprašanje dimenzije, pač pa tudi umeščenosti v evropski prostor, saj bi šlo ne nazadnje za projekt, ki bi ga sofinancirali tudi z evropskim denarjem.

Orban potrdil zainteresiranost za plinovod

Slovenskim strokovnjakom se je za prispevek k realizaciji investicije zahvalil tudi Orban. Tako kot Golob je tudi on poudaril pomen energetske varnosti in dobrih sosedskih odnosov v negotovih časih.

Orban je potrdil, da je v njihovem interesu tudi povezava obeh držav s plinovodom. Madžarska ima sicer po njegovem tri možnosti za to, da zmanjša svojo odvisnost od ruskih energentov. Ena je povezava z Romunijo, druga s Hrvaško, tretja pa s Slovenijo. Vse tri možnosti so za njih zanimive, saj si želijo prekiniti odvisnost ter zagotoviti možnost izbire. "Če bomo uresničili enega od projektov, to ne pomeni, da nas druge možnosti ne zanimajo," je dodal.

Madžarski premier je sicer še dejal, da za Evropo in Madžarsko vidi tveganja predvsem na področju varnosti in energetike, saj so pred vsemi negotovi časi, zato so dobri odnosi med sosednjimi državami še posebej pomembni. "S Slovenijo imamo zares dobre odnose, sodelujemo na različnih področjih," je dejal na novinarski konferenci po slovesnem zagonu daljnovoda v Cirkovcah.

Ob tem je dodal, da se je treba pogovarjati tudi o tem, kako se izogniti grožnji recesije. Spomnil je, da je medsebojna trgovinska izmenjava med državama rekordna in se je v zdajšnjih težkih časih povišala za 35 odstotkov. Vse več je medsebojnih investicij, državi sta ustanovili skupni sklad za razvoj obmejnega območja, povezujeta pa ju tudi manjšini na obeh straneh meje.

Kako okrepiti gospodarsko sodelovanje med državama?

Madžarske medije je zanimalo, ali se namerava Slovenija pridružiti sodelovanju višegrajske skupine in Avstrije pri varovanju zunanjih meja EU-ja in ali namerava Slovenija tudi po vstopu Hrvaške v schengensko območje ohraniti nadzor nad svojo južno mejo.

Golob je v povezavi s Hrvaško pojasnil, da se je nova vlada odločila z meje odstraniti žico in osvoboditi mejo, da bo znova postala pretočna. Prepričan je, da bo potreba po nadzoru meje po vstopu Hrvaške v schengen samo še bistveno manjša kot do zdaj, saj verjame, da bo Hrvaška znala ustrezno zaščititi svoje zunanje meje.

O pobudi za sodelovanje pri varovanju meje pa je dejal, da ga je z njo danes seznanil premier Orban, zato o njej do zdaj na slovenski strani niso razmišljali. Verjame pa, da je vsaka skupna pobuda, še posebej če vključuje tudi države zunaj EU-ja, pozitivna. "Še posebej, ker je vloga nekaterih držav, kot je Srbija, v preprečevanju in omilitvi migrantske krize ključna. Brez sodelovanja držav zunaj schengena ne moremo umiriti krize," je dejal.

Na vprašanje, ali Slovenija podpira odločitev Evropske komisije, da Svetu EU-ja priporoči zamrznitev 7,5 milijarde evrov evropskih sredstev za Madžarsko, ker ta ne izpolnjuje svojih zavez glede izpolnjevanja evropskih standardov pravne države, Golob ni želel odgovoriti, saj da kot dober gostitelj ne bi bilo pošteno, da bi se glede tega izrekel pred mediji.

Golob je tudi povedal, da sta z madžarskim kolegom ob sodelovanju na področju energetike, ki je bila osrednja tema, danes govorila tudi o tem, kako uravnotežiti in okrepiti gospodarsko sodelovanje med državama, vključno s podporo slovenskim investicijam na Madžarskem. Potrdil je tudi, da sta govorila o razvoju skupnega sklada za obmejna območja, za katerega nameravajo doreči usmeritve, kako in na katerih področjih naj se sklad še posebej aktivira.

Orban je Slovenijo obiskal v času, ko je Madžarska predmet glasnih kritik zaradi njene politike do Rusije ob ruskem napadu na Ukrajino oziroma zaradi stališč, ko gre za sankcije in druge ukrepe EU-ja proti največji svetovni državi. Madžarska namreč ne želi ogroziti svoje tesne energetske navezanosti na ruski plin in nafto.

Prav tako je Budimpešta pod velikim pritiskom Bruslja zaradi kršitev načel pravne države in pomanjkljivega boja proti korupciji, zaradi česar je še naprej zamrznjenih 7,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev za vzhodno slovensko sosedo.