Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je izpostavil velik razkorak, ki ga Slovenija na področju korupcije in transparentnosti zaznava med zakonodajo in prakso. Glede na različne lestvice je na področju zakonodaje ocenjena bolje kot države Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), na področju zaznave korupcije pa slabše, pri čemer je padec na tej lestvici v zadnjih letih vse bolj strm. Kot je strnil Šumi, "imamo zelo dobro regulativo, imamo preveč regulative, ampak v praksi zelo radi iščemo obvode in bližnjice", to pa kliče po ukrepanju odločevalcev.

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je poudaril, da se podjetja vse bolj zavedajo pomena etičnega in moralnega ravnanja. Še pred leti je bil delež podjetij s sprejetim etičnim kodeksom triodstoten, zdaj pa je že okoli desetodstoten, je dejal. Bolj kot kodeks je sicer po Trobiševih besedah pomembno moralno vedenje podjetij, tu pa je bil po njegovih besedah v preteklosti prav tako narejen velik skok.

Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič je poudaril pomen zaupanja. "Zaupanje se odraža v predvidljivosti, odraža se v stabilnosti, to, kar pravzaprav potrebuje poslovni svet," je dejal. "Prenormiranost je razlog nezaupanja med javnim in zasebnim sektorjem, zasebnega sektorja do javnega," je ocenil in dodal, da je prav zaupanje ključ do odprave birokratskih ovir. V tej luči se je v procesu sprejemanja zakonodaje zavzel za vrnitev obvezne uporabe presoje učinkov predpisov na gospodarstvo, t. i. MSP-testov.

"Uspešno gospodarstvo je temelj in osnova vsega in pogosto se sprašujem, ali se današnji odločevalci v Sloveniji sploh zavedajo tega aksioma," je nadaljevala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Med največjimi težavami gospodarstva je izpostavila nepredvidljivo poslovno okolje, ki da temelji na nesistematičnih, necelovitih, nejasnih, pogosto neusklajenih, lahko celo neizvedljivih zakonodajnih rešitvah. Problematizirala je tudi pogostost zakonodajnih sprememb. Vse to povečuje tveganja za kršitev integritete, je posvarila.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je bil medtem kritičen do visoke obremenitve plač v Sloveniji, saj da tudi zato prihaja do sive ekonomije. "Siva ekonomija ustvarja določen fond sredstev, ki je nekontroliran in verjetno je vsakomur jasno, da nekontrolirani fondi sredstev spet ustvarjajo možnost, da se iz njih financirajo koruptivna dejanja z javnim sektorjem," je opozoril. Korupcija je sicer "možna samo tam, kjer je na eni strani naročnik ali pa investitor država oziroma javni sektor".

Povezava med birokracijo in korupcijo

"Obsežna birokracija in korupcija sta tesno povezani. Zapletenost in nejasnost postopkov, počasno odločanje, slabe povratne informacije pristojnih organov, kaznovalna nadzorna politika namesto svetovalne ali na drugi strani pomanjkanje ustreznega nadzora itd. ustvarjajo pogoje, pri katerih je tveganje za korupcijo bistveno večje, kot bi bilo v manj birokratski državi," se je strinjal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

Zbrani so tako skupaj podčrtali, da Slovenija potrebuje sistemske korake sočasno na različnih področjih: čimprejšnji sprejem nove resolucije o preprečevanju korupcije, boljšo zakonodajo, poenoten in usklajen nadzor nad njenim izvajanjem, vodenje z zgledom, spodbujanje tako javnega sektorja kot gospodarstva k spoštovanju najvišjih etičnih standardov, davčne in administrativne razbremenitve in podobno.

Zavzeli so se za pošteno poslovanje z državo, to pa v prvi vrsti pričakujejo tudi od nje. Pri tem naj bi bilo bistveno izboljšati in pospešiti preiskovalno-sodne postopke za koruptivna kazniva dejanja, uvesti mehanizme za večjo transparentnost poslovanja javne in lokalne (samo)uprave, javnih naročil in financiranja političnih strank, vzpostaviti jasne smernice za etično poslovanje in upravljanje ter izobraževati in ozaveščati o škodljivih posledicah korupcije.