Dow Jones je v četrtek izgubil kar 1063 točk oziroma 3,12 odstotka, medtem ko je Nasdaq padel za pet odstotkov in pristal najnižje po novembru 2020. Za oba indeksa je bil to najhujši enodnevni udarec od novembra 2020, prišel pa je le en dan po največji letošnji rasti – v sredo, na dan, ko je Fed pričakovano za pol odstotne točke zvišal ključno obrestno mero, je namreč Dow poskočil za 2,81 odstotka, Nasdaq pa za več kot tri odstotke. Res nenavaden preobrat razpoloženja, pri čemer so v četrtek strmoglavile predvsem delnice spletnih trgovcev, kot sta Etsy (-17 %) in eBay (-12 %), ki sta napovedala, da bodo prihodki nižji od pričakovanj. V petek se je padanje nadaljevalo, a v mirnejšem slogu.

Bo Fed pretiraval?
Gospodarske razmere so se v zadnjem letu zelo spremenile. Popandemično okrevanje je izgubilo sapo, ameriško gospodarstvo je imelo v prvem letošnjem četrtletju presenetljivo negativno rast. Inflacija je medtem močno dvignila glavo. Še lani marca je ameriška centralna banka napovedovala, da bo letos rast cen le 2,0-odstotna. Vlagatelje seveda najbolj bega vprašanje, kako močno bo Fed zviševal ceno denarja. Se bo Jerome Powell inflacije lotil v slogu Paula Volckerja pred 40 leti? Tedanji guverner Feda je obresti zvišal na neverjetnih 20 odstotkov in več, kar je, jasno, zadušilo inflacijo, a povzročilo tudi recesijo. Seveda tokrat ni pričakovati, da bi šle obresti tako visoko.

Vsi so razvajeni poplave denarja
Guverner Jerome Powell je ob koncu majske seje poudaril, da na naslednji seji (14.–15. junij) ne razmišlja o dvigu za 75 bazičnih točk. Terminske pogodbe napovedujejo, da bo sledilo novo zvišanje za 50 bazičnih točk, podobno bo tudi po julijski seji (26.–27. julij). Ob koncu leta naj bi bile obresti pri treh odstotkih, kar je sicer še vedno nižje od zgodovinskega povprečja, a težava je v tem, da so se finančni trgi od krize 2008 tako navadili na poplavo likvidnosti, da je zdaj vsakršno agresivnejše zaostrovanje denarne politike (Fed za 50 bazičnih točk obresti ni zvišal že dve desetletji) videti dramatično in straši kupce delnic oziroma povzroča nemire na delniških trgih.

Rogoff svari pred popolno nevihto
Ekonomist Kenneth Rogoff meni, da bo moral Fed obresti naviti vse do 5,0 odstotka, da bo ohladil inflacijo in jo znižal pod tri odstotke, s tem pa bo, kot se je izrazil, grozila "popolna nevihta" in potencialna recesija v ZDA, Evropi in celo na Kitajskem. "Negotovosti je ogromno, vse bolj jasno je, da so stvari ušle izpod nadzora," je harvardski profesor povedal za Bloomberg. Da Fedu ameriškega gospodarstva ne bo uspelo pripeljati do mehkega pristanka, se bojijo tudi številni drugi ekonomisti. V takšnih okoliščinah delniški trgi ne bodo prinašali "sreče", morda se je zdaj smiselno oklepati znanega borznega pravila, da je treba maja prodati delnice in se na trg vrniti jeseni ("Sell in May and go away").

Kaj pa, če bo inflacija hitro izzvenela?
V zadnjem desetletju je bila ta strategija v resnici nesmiselna: povprečna donosnost indeksa S & P 500 je bila namreč med majem in oktobrom v zadnjih 10 letih 5,7-odstotna. Negativna gibanja so bila zgolj v letu 2015. So pa bolj optimistično izzvenele besede analitikov banke UBS, da naj bi marca inflacija v ZDA že dosegla vrh in da je pričakovati njen strm padec, med drugim tudi zaradi manjših težav z dobavnimi verigami in nižjimi cenami rabljenih avtomobilov, ki k indeksu cen potrošnikov (PCI) v ZDA prispevajo štiri odstotke. Spodbuden je tudi podatek, da so se cene v ladijskem tovornem prometu po podatkih družbe LPL Financial od lanskega vrha znižale v povprečju že za skoraj 30 odstotkov.