Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in direktor Elesa Aleksander Mervar sta predstavila predloge za spremembo metodologije omrežnine.

Minister Kumer je poudaril, da bo vlada vztrajala pri pozivu Agenciji za energijo, naj spremeni metodologijo obračunavanja omrežnine, saj ta po njegovih besedah prinaša dodatne finančne obremenitve predvsem za tista gospodinjstva, ki so vložila svoja sredstva v čistejšo tehnologijo, kot so sončne elektrarne.

Sorodna novica Kopač: Sistem je ugodnejši za 92 odstotkov gospodinjstev, za osem odstotkov pač ne

Decembrski poziv premierja Roberta Goloba, naj agencija do 1. februarja znova vzpostavi star način obračunavanja omrežnine, sicer ni več na mizi. Vrnitev starega sistema v tako kratkem času po Mervarjevih besedah niti ni mogoča, minister Kumer pa je dejal, da so agencijo dlje časa pozivali, naj novi sistem prilagodi in dopolni ali pa naj se čim bolj približa stari metodolgiji. Kot je pojasnil, niso želeli, da agencija znova uvede stari sistem, temveč da poda jasen signal, da bo predloge upoštevala. "Nič od tega se ni zgodilo." Da agencija ni upoštevala nekaterih priporočil še pred uvedbo novega sistema, priznavajo tudi na Elesu.

Sorodna novica Direktorica Agencije za energijo: Razrešitev članov sveta bi pomenila nedopusten politični pritisk

Vlada bo DZ-ju predlagala razrešitev preostalih treh svetnikov

Minister Kumer se je odzval tudi na očitke, da je vlada s tem, ko je člane sveta Agencije za energijo zaradi omrežnine pozvala k odstopu, kršila evropsko in slovensko zakonodajo. Decembrskemu pozivu vlade sta sledila dva člana (Mitja Breznik, Sandi Šterpin), trije vztrajajo (Borut Žlahtič, Janez Kopač in Borut Bratina). Zanje bo vlada predlagala razrešitev. "Vlada bo vsekakor državnemu zboru predlagala razrešitev svetnikov, ki niso samostojno odstopili." DZ bo nato odločal o predlogu za razrešitev in o predlogu za imenovanje novih članov.

Po ministrovih besedah svet agencije pri odločitvah glede metodologije ni bil soglasen, kar se mu zdi alarmantno. Tudi sicer bi želel, da bi se stroka in drugi deležniki glede novega sistema poenotili, pa se niso. Poudaril je, da je šlo v komunikaciji z agencijo za strokoven dialog, ne politični pritisk, ter da so želeli, da bo več njihovih predlogov uslišanih, ni bil pa niti en. Po njegovem mnenju ima vlada pristojnost pozvati k spremembi metodologije in k odstopu članov sveta agencije. "Spoštovali bomo ne samo slovenske, ampak tudi evropsko zakonodajo. Ne drži, da vlada nima nobene pristojnosti, so pa seveda zelo, zelo omejene, in te omejenosti se bomo držali," je dejal Kumer.

Svet agencije, ki bi po zakonu moral biti šestčlanski, trenutno ni sklepčen, pristojno ministrstvo že išče nove kandidate za člane sveta. Kot je v odzivu dejala vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič, od novega sveta agencije pričakujejo več modrosti in strokovnosti pri sprejetju nove metodologije, njeno modernizacijo in to, da bo slonela na aktualnih podatkih. "Sedanja je pripravljena na podatkih iz leta 2019, vemo pa, kaj se je v tem obdobju dogajalo na področju energetike, kakšne spremembe so se zgodile in koliko novih virov obnovljive energije je bilo vključenih v energetski sistem," je poudarila.

Napoveduje se interventni zakon, ki bi omilil visoke stroške

Ker vrnitev starega sistema v zelo kratkem času ni mogoča, ministrstvo razmišlja o uvedbi interventnega zakona, ki bi omilil primere najbolj "ekscesnih" dvigov omrežnin. Da se v koaliciji pogovarjajo v zakonu, ki bi posegel v nastalo situacijo, je potrdila tudi Nataša Avšič Bogovič. "Z zakonom, ki ga bomo predlagali, se bomo lotili anomalij trenutnega omrežninskega sistema. Predvsem si želimo, da bi bilo manj nejasnosti in nedoslednosti. Prebivalstvo niti slučajno ne ve, kakšno ceno elektrike lahko pričakuje na koncu meseca, niti sami ne morejo spremljati porabe in se racionalno odločati v smislu porabe elektrike v svojih gospodinjstvih," je dejala.

Po ministrovih besedah se kot najbolj smiselna trenutno nakazuje možnost, da bi v visoki sezoni delno ali pa v celoti oprostili stroške omrežnine za dogovorjeno obračunsko moč za najdražji časovni blok. "Nadaljevali bomo ukrepe za razrešitev trenutnega strokovno neustreznega pravnega okvira, ki ni skladen niti z nacionalnimi niti z nekaterimi evropskimi cilji. Skupaj z različnimi strokovnimi institucijami, z različnimi strokovnjaki, predvsem pa poslanci, ki so izvoljeni predstavniki ljudstva in tudi želijo prevzeti zakonodajno pobudo, bomo ublažili te ekscesne dvige in stroške, ki so nastali pri določenih skupinah odjemalcev," je napovedal minister Kumer.

"Naš cilj je zelo jasen, zagotoviti sistem, ki bo podpiral čiste tehnologije, še naprej spodbujal trajnostne investicije, ne pa jih zaviral, in omogočal pravično energetsko tranzicijo za vse," je še poudaril Kumer. "Omrežninska metodologija, takšna, kot je danes, ima karakter kaznovalne narave, predvsem za vse tiste odjemalce, za katere se je država več let konsistentno trudila in jih nagovarjala za vlaganje lastnih denarnih sredstev v čiste tehnologije, in zato je popolnoma v nasprotju z vrednotami trajnostnega razvoja in predvsem družbene odgovornosti. Naša naloga je torej zagotoviti še naprej, da bo prehod v čisto prihodnost," je dodal.

Sorodna novica Eles predlaga tri časovne bloke, ministrstvo za okolje zavrača očitke o pritiskih na agencijo

Mervar: Brez višje omrežnine ne bo zelenega prehoda

Agencija za energijo vztraja pri novi metodologiji obračunavanja, a je izrazila pripravljenost na nadgradnje in spremembe metodologije omrežnine glede na stanje v elektroenergetskem omrežju. Če bi prehod na star sistem obračunavanja omrežnine terjal več kot pol leta časa, pa je spremembo časovnih blokov in tarif, kot jo predlaga Eles, mogoče uvesti takoj, je v skupni izjavi za javnost z ministrstvom za okolje dejal direktor Elesa Aleksander Mervar.

Poudaril je, da podpira reformo omrežnine, po kateri naj vsak plača za ta omrežja toliko, kot ga tudi uporabi. Kot je pojasnil, je imela Slovenija, tako za gospodarstvo kot gospodinjstva, eno najnižjih omrežnin. Od leta 2017 se je povečala le za dva odstotka, rast drobnoprodajnih produktov pa je bila 24-odstotna. "Če kdo v tej državi misli, da je s tako omrežnino mogoče v prihodnje speljati zeleni prehod, se zelo moti. Ali bo višja omrežnina ali pa zelenega prehoda ne bo. Druge rešitve ni," je dejal.

Eles je v sredo objavil izsledke svoje analize, v kateri je ugotovil, da ureditev petih časovnih blokov ne ustreza več popolnoma obremenjenosti v sistemu. Zato predlagajo, da bi bilo med delavniki smiselno uvesti tri bloke, za dela proste dni bi uvedli dva časovna bloka, nekatere prilagoditve bi veljale v višji sezoni. S stališča tarif pa po mnenju Elesa, vsaj v začetku, ni smiselno razlikovati med višjo in nižjo sezono.

"Predlagamo, da se plačuje omrežnina za moč po dejanski moči, vendar z dosti večjim naborom povprečnih konic, se pravi za vsak časovni blok od pet do deset na leto in potem povprečje iz tega. To je plačilo za tekoči mesec," je pojasnil Mervar. Kot glavno težavo je navedel, da se je pri gospodinjstvih zelo povečala tarifa za priključno moč in da se je povečala tudi sama priključna moč.

"Sem privrženec te reforme, ki jo je agencija izvedla, vendar ne s takšnim šokom," je še poudaril in dodal, da bo Eles analiziral tudi največje odjemalce v gospodarstvu, največje odjemalce na prenosnem sistemu na visoke napetosti in posamezne skupine gospodinjskih odjemalcev, ki jih je vsaj tri vrste. "Imamo odjemalce, ki imajo sončno elektrarno in na leto proizvedejo toliko elektrike, kot jo tudi porabijo, imamo gospodinjske odjemalce, ki na leto proizvedejo s sončno elektrarno manj, kot imajo porabe, se pravi nekaj kupujejo, in imamo gospodinjske odjemalce, ki nimajo nič," je še pojasnil.