Cene življenjskih potrebščin so se marca na letni ravni v povprečju zvišale za 5,4 odstotka, a so se v primerjavi s februarjem znižale za 1,1 odstotka. Podražitev naftnih derivatov je imela največji vpliv na inflacijo na letni ravni. Bencin se je podražil za 30,3 odstotka, dizelsko gorivo za 29,5 odstotka, tekoča goriva pa za 12,1 odstotka. Nižja cena elektrike za 29,8 odstotka je inflacijo ublažila za eno odstotno točko.

Pri deflaciji v mesečni primerjavi so ključno vlogo imele nižje cene električne energije. Ta se je zaradi začasne oprostitve plačila določenih prispevkov pocenila kar za 38,9 odstotka, je sporočil državni statistični urad.

Javnofinančni primanjkljaj lani znašal 5,2 odstotka BDP-ja

Javnofinančni primanjkljaj je lani znašal 2,705 milijarde evrov ali 5,2 odstotka BDP-ja, kar je 961 milijonov evrov manj, kot je znašal leta 2020. Bruto dolg je dosegel 74,7 odstotka BDP-ja in se je relativno znižal za 5,1 odstotne točke BDP-ja, navaja Surs.

Primanjkljaj podsektorja centralna država je lani znašal 2,944 milijarde evrov, druga dva sektorja pa sta ustvarila presežek. Lokalna država ga je ustvarila v višini 60 milijonov evrov, skladi socialne varnosti pa 178 milijonov evrov.

Bruto dolg sektorja država je konec leta 2021 znašal 38,858 milijarde evrov ali 74,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V primerjavi s koncem leta 2020 se je nominalno zvišal za 1,435 milijarde evrov.