V drugem četrtletju je bil BDP v primerjavi z istim obdobjem lani manjši za 1,7 odstotka. Glede na prve štiri mesece tega leta je padel še za 0,3 odstotka, v primerjavi s primerljivim lanskim obdobjem pa za 2,2 odstotka. Skupaj se je BDP v prvi polovici leta 2013 zmanjšal za 3,2 odstotka.

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da je bil padec BDP-ja v Sloveniji spet med največjimi v EU-ju. Večji padec je izmeril le Ciper, v večini drugih članic EU-ja pa so na četrtletni ravni zaznali rast.

Nekdo se dela norca iz te države
"Žal so se v tem obdobju skupaj zgrnile vse napake 20 let. Najbolj pa me ne skrbi padanje BDP-ja, temveč da bomo na evropskem dnu še dolgo časa. Še vedno se nismo sposobni soočiti s krizo. Občutek imam, kot da se nekdo iz te države dela norca," je bil jasen ekonomist Marko Jaklič, ki ga podatek o krčenju BDP-ja ni presenetil.

"Kar je pretresljivo, je, da še nič kaj resnega ne delamo, da bi bilo v prihodnje bolje. To padanje je posledica naše organizacijske ali upravljavske nesposobnosti, da bi se soočili s krizo. Že od leta 2008 naprej je bila večina ukrepov napačnih. In zdaj smo, kjer smo," je opozoril Jaklič.

Slovenija se je po njegovem mnenju znašla v začaranem krogu. Posojilodajalci državo silijo k varčevanju, kar zmanjšuje domače povpraševanje in BDP, posledično pa zvišuje proračunski primanjkljaj. Pri tem upa, da gre pri rezih v javno porabo za kratkoročno prilagajanje. Izziv pa bi moral biti, kako okrepiti proračunske prihodke.

Vendar meni, da država v tem smislu močno zaostaja, saj še vedno ni na zdrav način zagnala investicij. Ne nazadnje že "vsi vrabci na strehi na čivkajo", kako smo neprijazni do zasebnih domačih in tujih vlagateljev. "Naredimo vse, da jih ni," je poudaril in dodal, da so negativne tudi zgodbe okoli kadrovanj v državnih podjetjih.

Slovenija zamuja na vseh področjih
Slovenija po Jakličevem mnenju močno zamuja pri črpanju evropskih sredstev kot tudi pri strukturnih reformah, kjer zamuja 15, 20 let. Velika težava ostaja tudi domače povpraševanje, saj je 65 odstotkov vse realizacije slovenskih podjetij še vedno na domačem trgu.

"Dokler se te stvari ne bodo pravilno povezale, dokler ne bo optimizma na realnih osnovah, bo zelo težko. Ljudje poslušajo samo o odpuščanjih, o zniževanju plač in podobno, ter seveda tudi ne trošijo. Domača potrošnja, četudi smo majhna država, pa je zelo pomembna," je povedal Jaklič.

Gospodinjstva in država trošijo manj
Na gospodarsko dejavnost še vedno negativno vpliva manjše domače povpraševanje, vendar je bil ta vpliv bistveno manjši kot v preteklih četrtletjih. Med drugim se je poraba gospodinjstev zmanjšala za dva odstotka, poraba države za 3,1 odstotka, bruto naložbe v osnovna sredstva so bile nižje za tri odstotke.

Povečal se je izvoz
Pozitivno pa je, podobno kot v preteklih četrtletjih, na gospodarsko dejavnost vplivalo zunanje povpraševanje. Izvoz se je povečal za dva odstotka, uvoz pa je ostal na približno enaki ravni kot leto prej. Statistični urad pri tem poudarja, da so bili pogoji menjave prvič po letu 2009 ugodni. To je pozitivno vplivalo na gospodarstvo, tako da se je dodana vrednost zvišala.

Dodana vrednost se je sicer ponovno najbolj zmanjšala v gradbeništvu, za 11,1 odstotka. V finančnih in zavarovalniških dejavnostih se je zmanjšala za 7,1 odstotka, v predelovalnih dejavnostih pa za 2,1 odstotka. Neto davki na proizvode so se zmanjšali za 1,6 odstotka, medtem ko so se v prvem četrtletju za 12,4 odstotka, še kažejo podatki statističnega urada.

Sindikati: Kriva je politika varčevanja
Krčenje bruto domačega proizvoda je posledica vladnega varčevanja in žuganja z njim, podatke komentirajo sindikati. Sekanje, posegi ter ekstremno varčevanje pri plačah in socialnih transferjih po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča vplivajo na padec povpraševanja, to pa duši industrijo in storitveni sektor. Poudarja, da je to močno sporočilo slovenskim politikom in politikom zunaj naše države, da pot ekstremnega varčevanja ni prava in da bomo zašli še globlje v negativno spiralo.

"Že nekaj časa opozarjam na to, da je treba temeljito premisliti, kakšne učinke proizvaja to varčevanje. Kajti, kot kaže, se vsakič, ko začne vlada žugati z nadaljnjimi rezi, potrošnja še dodatno zniža in se prebivalstvo prime za žepe še bolj, kot je to realno potrebno," se je strinjal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Po njegovih besedah je kontraproduktivno tudi zniževanje števila zaposlenih v javnem sektorju, saj se potem zniža tudi število zaposlenih v gospodarstvu.

Slabe napovedi
Po zadnjih napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 2,4 odstotka, za nadaljnjih 0,2 odstotka pa naj bi BDP upadel tudi prihodnje leto. Še nekoliko slabše so za letos napovedi Gospodarske zbornice Slovenije.

Mednarodne ustanove Sloveniji za letos napovedujejo, da bo BDP padel za 2-2,5 odstotka, za prihodnje leto pa se njihova pričakovanja precej razlikujejo. Segajo od skoraj enoodstotnega upada do 1,5-odstotne rasti.

Za GZS podatki pričakovani
Na objavljene podatke so se odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) rekoč, da so bili rezultati pričakovani. To po besedah GZS-ja potrjujejo njihove ocene, da se bo BDP letos skrčil za najmanj 2,6 odstotka. "Da bi do konca leta lahko računali na hitrejše oživljanje izvoza na naše tradicionalne trge, ni realno, računamo pa vseeno na to, da se izvoz ne bo obrnil v negativno smer," so zapisali.

Domače povpraševanje, investicije in trg gradbeništva k rasti v splošni negativni klimi in pomanjkanju financ po njihovem mnenju namreč ne morejo prispevati. "Neodločno ukrepanje v smeri ključnih reform, vsak dan nova bremena, rastoče nezaupanje v državo, ki tudi izvoznikom draži finančne vire doma in v tujini in znižuje njihovo konkurenčnost, znižuje poslovni optimizem," so zapisali. Zato tudi ne vidijo osnove za to, da bi jih ugodnejša gospodarska gibanja od pričakovanih lahko pozitivno presenetila.