Prvi mož IMF-a ima te dni veliko skrbi. Poleg finančne krize je bil tudi predmet preiskave zaradi svojega razmerja s podrejeno. Foto: EPA
Prvi mož IMF-a ima te dni veliko skrbi. Poleg finančne krize je bil tudi predmet preiskave zaradi svojega razmerja s podrejeno. Foto: EPA
Madžarska v finančni stiski

Naša vzhodna soseda je s finančno pomočjo stopila po poteh Ukrajine in Islandije, ki sta prav tako prejeli pomoč mednarodnih finančnih institucij: 16 milijard bo Madžarski namenil Mednarodni finančni sklad (IMF), nadaljnjih 8 Evropska unija, Svetovna banka pa bo primaknila milijardo dolarjev. Za primerjavo Ukrajina je v nedeljo prejela 16,5 milijarde dolarjev.

Kot je dejal izvršni direktor IMF-a Dominique Strauss-Kahn, je pomoč zastavljena tako, da bo povrnila zaupanje vlagateljev in zmanjšala pritisk, s katerim so se v preteklih tednih spopadali madžarski finančni trgi.

Velik padec vrednosti forinta
Madžarsko je močno prizadel t. i. drugi val finančne krize, pri čemer je največji udarec doživela vrednost valute: forint je v zadnjem mesecu izgubil približno 20 odstotkov vrednosti glede na evro in dolar. Vlada si je sicer na tujem že sposodila prek 100 milijard dolarjev. Kot so dejali v Evropski komisiji, rešilni sveženj temelji na obvezi Madžarske, da si bo prizadevala za zmanjšanje obstoječega primanjkljaja.

Sarkozy in Brown: Nujno preprečiti širitev krize
O finančni krizi sta v Versaillesu govorila tudi predsedujoči EU-ju francoski predsednik Nicolas Sarkozy in britanski premier Gordon Brown, ki sta se sestala, da bi razpravljala o svetovnem vrhu o finančni krizi. Vrh bo čez dobra dva tedna gostil odhajajoči ameriški predsednik George Bush. Kot sta dejala, je prva naloga držav, da preprečijo razširitev finančne krize na druge države, predvsem na vzhodnoevropske države članice EU-ja. Sarkozy naj bi Uniji predlagal, da razširi sklad za financiranje v kriznih primerih z zdajšnjih 12 milijard evrov na 20 milijard. Gre za sredstva, ki članicam Unije, ki niso članice evrskega območja, omogoča, da najamejo ugoda srednjeročna posojila, je za Radio Slovenija poročala dopisnica Meta Dragolič.

Fed naj bi znižal ključno obrestno mero
Odbor za odprti trg ameriške centralne (Fed) banke bo predvidoma danes znižal ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar: z zdajšnjega 1,5 odstotka naj bi se znižala vsaj za pol odstotka, ni pa izključeno niti zmanjšanje za 0,75 odstotne točke. V tem primeru bo to zgodovinsko znižanje, saj bi pomenilo najnižjo raven obrestne mere, ki jo izračunavajo od leta 1954. Nazadnje je Fed obrestno mero znižal 8. oktobra.

K. T.

Madžarska v finančni stiski