Pred 24 leti je Marka Karpan pustila službo profesorice in sledila svojim željam. V Sežani je odprla butik suhega cvetja in ga leto dni pozneje prenesla v center Ljubljane. Družinsko podjetje Pro-mak je nato svoj program in storitve razširjalo in vrsto let dekorativno opremljalo hotele, lokale, bazene in izložbe.

Najbolj pa so znani po novoletnem okraševanju. In prav te svoje izdelke so pred meseci predstavili na ruskem sejmu Gifts Expo, kjer so bili v konkurenci 550 podjetij nagrajeni s prestižno nagrado. Rdečo-zlato kombinacijo njihovih prazničnih aranžmajev so oblikovalci ruskega predsednika Vladimirja Putina izbrali tudi za letošnjo ureditev nekaterih predsednikovih prostorov ter hodnikov.

Izvoz na ruski trg je torej ena izmed možnosti v teh kriznih časih, na katero stavijo v podjetju s tremi zaposlenimi. V Rusiji namreč kupna moč narašča, tamkajšnji premožnejši ljudje pa svoje bogastvo radi postavijo na ogled tudi z bogatimi okrasitvami svojih domovanj. S tem trgom imajo tudi že nekaj izkušenj - pred 19 leti so opremili 2.500 pisarn energetskega velikana Gazproma, pozneje pa še rezidenco takratnega prvega moža podjetja in nekdanjega premierja Viktorja Černomirdina.

V turbulentnem času osamosvajanja Slovenije ste se odločili, da pustite varno službo srednješolske profesorice in se podate na samostojno podjetniško pot. Kako ste prišli do te odločitve?
Vedno sem imela veselje nekaj ustvarjati, biti samostojna. Učiteljska služba mi je vsa leta bila zelo všeč, še danes mi zaigra srce, ko vstopim v šolo, slišim kaj pozitivnega, ko imam pred seboj otroke. Kljub temu se mi je zdelo, da bi lahko nekaj ustvarila tudi sama. Z možem sva se odločila, da se bova združila v podjetju in da bomo začeli svojo pot. To je bilo glavno vodilo, da sem takrat s takšnim veseljem in pogumom pustila službo ter začela sama v mali trgovinici. Najprej v Sežani, nato pa se je izkazalo, da je suho cvetje na našem tržišču zelo dobro sprejeto, da je nekaj novega. Tako smo že avgusta leta 1990 odprli butik suhega cvetja v Ljubljani. Danes se mi zdi to kar pogumno dejanje, čeprav se mi je takrat zdelo samo po sebi umevno. Pred sabo nimaš velikih težav, imaš le velike načrte. Čutiš moč, da boš uspel. Pozneje se je bilo treba še veliko učiti, da sem lahko obvladovala vsa naročila. Ni namreč tako, da bi si sam izbiral in delal, kar je tebi všeč, ampak ko odpreš trgovino, je to velika odgovornost, da daš od sebe kakovosten izdelek. Učiti sem se morala barvno teorijo, strukture kompozicije in podobno.

Kaj vam je bilo tedaj najtežje, s kakšnimi izzivi ste se spoprijemali?
Te težave sem že pozabila, ostale so mi le lepe stvari. Pozabiš tudi na to, da smo delali cele noči. Ko pogledam nazaj, vidim, da smo vložili ogromno dela. A v tem delu res uživam, delamo v družinskem krogu, na pomoč pri varstvu otrok sta priskočili tako moja kot moževa družina. Največje težave smo imeli s selitvami, saj nismo imeli ustreznega prostora, ogromno pa smo vlagali v zalogo, nove, dobre materiale. Največja nagrada mi je, da se stranke že vseh 24 let vračajo, da imajo posebna mesta za naše aranžmaje. To so stvari, ki me osrečujejo.

Slovenci torej imamo razvit odnos do okraševanja svojih domov?
V zadnjih 20 letih smo nadoknadili ves manko, ki je pri okraševanju nastal v letih pred tem. Slovenija je zdaj po mojem mnenju Evropo prehitela, imamo krasne izložbe, gostinske lokale, hotele. Veliko je prenovljenih stanovanj. Tako da smo prehiteli marsikatero mesto, ki smo ga pred 15 leti občudovali.

Je pa vaš posel tak, ki v časih pomanjkanja finančnih sredstev najprej doživi udarec. Okrasitve, dodatke verjetno ljudje in podjetniki lahko najprej pogrešajo. Kako ste se spopadli s krizo na slovenskem trgu?
Kriza v poslovanju je bila kar močna, izgubili smo sodelovanje z gradbeništvom. Pred krizo smo delali za nove hotele, bazene, velike komplekse. V tej krizi se ne vlaga več v suho in svileno cvetje, ne obnavljajo se prostori oziroma če se obnavljajo, je to minimalno. Ker smo majhno podjetje, smo izgubo lahko nadomestili z drugimi dejavnostmi. Razvijamo poročni program, strankam dajemo tudi ideje, da si lahko aranžmaje izdelajo same. Mi jim napravimo vzorec, pri nas vzamejo samo material in si tako ceneje izdelajo svoje naprsne šopke, vabila. Ali pa jim jih izdelamo mi. Še več pozornosti posvečamo temu, da se stranke k nam vračajo. Aranžmaje tudi predelujemo. Marsikaj je bilo treba spremeniti, da smo se obdržali.

Začeli ste tudi prodirati na tuje trge, predvsem v Rusijo.
Kljub toliko truda na domačem tržišču smo se za večjo varnost poskusili tudi na ruskem tržišču. Zdi se nam, da v zahodni Evropi za nas ni prostora, zato smo se usmerili na Vzhod. V Rusiji smo se udeležili dveh sejmov, sklenili kar nekaj poslov. Najbolj mikavna je zagotovo novoletna okrasitev nekaj Putinovih administrativnih prostorov. To nam je v spodbudo in dobra referenca, a ni zagotovilo, da je že dovolj. Razmišljamo, kako naprej v novem letu. Mediji prinašajo vesti o strahovih, kako se bodo stvari razvijale v prihodnje. A strah te zakrči, blokira, težko delaš. Zato si vedno poiščemo B-načrt, da podjetje ne bi propadlo. Moje osnovno vodilo je, da podjetje čim dlje posluje. Občudujem podjetja, ki imajo letnice začetkov daleč nazaj, ker je v zasebnem sektorju težko uspeti in vztrajati.

Kaj si obetate od ruskih kupcev? So njihove navade drugačne? Vemo, da radi pokažejo svoje bogastvo tudi navzven.
Rusija je drugačno tržišče, je izredno veliko tržišče in zato so tam ogromne možnosti. So pa tudi velike težave, da se potrdiš, da te spoznajo. Zelo radi posegajo po evropskem oblikovanju. Najraje imajo kar celostne rešitve, da jim ponudiš celoten izdelek. Tukaj smo našli tržno nišo, saj nam ne gre le za to, da bi prodajali zgolj materiale, ampak da bi se jim predstavili z oblikovanjem, da jim lahko pripravimo celotno dekoracijo za na primer hotel, okrasitev mesta, postavljeno dekoracijo za blagovnico. Zdaj so na primer naši kosi razstavljeni v centru dobrega počutja na najbogatejši ulici Rubljevka, kjer imata rezidenci Vladimir Putin in Dmitrij Medvedjev. V takšne kraje se skušamo plasirati, saj smo sicer premajhno podjetje, da bi lahko konkurirali gigantom, ki bodo v naslednjih letih prav gotovo pritisnili na rusko tržišče. Postavili smo si merila, da bomo prodajali svoj dizajn, saj čutimo, da smo se v vsem tem času kar nekaj naučili.

Je torej rešitev slovenskega gospodarstva, ki je v krču, usmeritev v izvoz?
Večja usmeritev v izvoz je obvezna. Sicer pa vsak izmed nas nekaj zna in zato naj začne svojo pot sam, naj ne čaka, ne piše prošenj. V teh letih smo ogromno ljudi spodbujali, naj sami začnejo izdelovati okraske, bižuterijo. Iz majhnih stvari se razvijejo večje, odprejo se ti nove možnosti. Če čakaš doma, nimaš ničesar, nihče ne sme čakati samo na neke velike stvari. Tudi mi smo začeli z majhnim suhim šopkom, za katerega si nismo predstavljali, da bo naš posel. A to ti odpre nove ideje, možnosti. Pozitivno razmišljanje ne prinese ničesar, nečesa se moraš lotiti in pri tem tudi vztrajati.