Napovedanega sestanka srbskih poslovnežev Miškovića in Beka s predsednikoma uprav Istrabenza in Pivovarne Laško ni bilo. Slovenska pogajalca naj bi si vzela čas za premislek, saj bo sklad Altima v četrtek prek borzno-posredniške hiše Ilirika objavil uradno ponudbo za odkup 24,99 odstotka Mercatorjevih delnic. Ponudba bo objavljena v Delu.

Po nekaterih namigovanjih naj bi bila srbska poslovneža povezana z omenjenim londonskim skladom, česar nista ne potrdila ne zanikala.

Za delnico 41.000 tolarjev
Za delnico Mercatorja je londonski sklad Altima Global Situations Master Fund, ki ga upravlja Altima Partners, v torek ponudil 41.000 tolarjev, uradno ponudbo za odkup 24,99 odstotka Mercatorjevih delnic pa bodo objavili v četrtek. Predhodna napoved ponudbe naj bi bila po nekaterih ocenah namenjena prav preprečitvi prevelikega skoka cene delnic. Vendar poteza ni najbolj uspela, saj je cena delnic že zrasla prek ponujene vsote. Zato je mogoče pričakovati, da bo ponujena višja vsota.

Oglasil se je tudi Bajuk, Vizjak ne komentira
Na dogajanje glede nakupa Mercatorjevih delnic se je odzval tudi finančni minister Andrej Bajuk. Pozdravil je napovedano odločitev večjih delničarjev, da ne bodo prodali delnic. Dodal pa je, da bo na koncu vse odvisno od ponudbe in da se bodo delničarji pač morali odločiti, kaj želijo s svojimi delnicami narediti.

Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je dejal, da se o Mercatorju na vladni ministrski ravni ne pogovarjajo ne s Srbijo ne z morebitno tretjo državo. Dodaja le, da mora biti vsak gospodarski projekt izpeljan po zakonodaji. Po njegovem mnenju se bodo morale pristojne slovenske ustanove posvetiti predvsem vprašanju povezanih ljudi. Glede na to, da je Altima izrazila zanimanje za nakup količine delnic, ki je tik pod prevzemnim pragom, bo po ministrovem mnenju temu ter poreklu kapitala potrebno posvetiti posebno pozornost.

Mali delničarji čakajo
Predsednik vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič je za Radio Slovenija dejal, da kaj posebnega združenje svojim članom za zdaj ni priporočilo, saj pričakuje, da bo cena delnice, ki je že presegla Altimino ponudbo, še zrasla.

Pooblaščenec združenja malih delničarjev za Mercator, Marjan Somrak, pa je za MMC dejal, da je na agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) že lani septembra naslovil pobudo za vpogled v morebitno povezanost oseb ob zamenjavi Zorana Jankovića, ki je položaj predsednika Mercatorjeve uprave zapustil po lastniških premikih v družbi. Po Somrakovem mnenju so Kad, Sod, KD Holding in Istrabenz delovali usklajeno, odgovora ATVP-ja pa še ni prejel.

Gorenjska borznoposredniška družba (GBD), ki je lastnica 1.500 delnic Mercatorja, je ocenila, da bi izhodiščna ponudba Altime morala znašati vsaj 45.000 SIT za delnico. Glede na dejstvo, da naj veliki delničarji delnic ne bi prodajali, GBD majhnim delničarjem predlaga oblikovanje paketa, ki bi zaščitil njihove interese in pravice ter jim zagotovil boljša pogajalska izhodišča.

Verbič: "V slogi je moč"
Za komentar smo povprašali Kristjana Verbiča, ki pobudo pozdravlja, z navedeni razlogi GBD-ja za oblikovanje paketa pa po njegovih besedah povzemajo temelje delovanja VZMD-ja. Po njegovem mnenju je to še en kazalec, da je le skupni nastop vstopnica k pogajalski mizi in garant za zaščito pravic in ohranitev ali oplemenitev kapitala malih delničarjev.

Verbič dodaja, da je primer Mercator ponovitev zgodbe o Luki Koper, Leku, Megafinu, Aktivi in drugih, ki nazorno kaže na podrejen položaj malih delničarjev v podjetjih. Verbiča veseli, da se zavest o nujnosti povezovanja malih delničarjev vzpostavlja. Ob tem pa poudarja, da je vpliv še vedno v rokah velikih lastnikov kot tudi odločitev o njihovem sodelovanju z malimi delničarji pri ključnih strateških odločitvah o poslovanju podjetij. Lastniški delež približno 19.000 malih delničarjev v Mercatorju znaša približno 26 odstotkov.

Odzivi v srbskih medijih
Večina srbskih medijev potek dogajanja okoli Mercatorja pozorno spremlja. Velik pomen se pripisuje dejstvu, da je dvojec Beko-Bošković sprejel srbski premier Vojislav Koštunica. Ugiba pa se o vzrokih za zanimanje poslovnega para za slovenskega trgovca. Med njimi se omenjata majhnost srbskega trga ali pa poravnavanje računov s Slovenijo. Največ medijev pa poroča o principu, po katerem naj za gospodarske transfere velja načelo vzajemnosti. Srbija, pišejo, slovenska podjetja sprejema odprtih rok. Enako se pričakuje od Slovencev.