"Slovenija je zaradi svoje geografske lege naravno središče prometnih, energetskih in komunikacijskih tokov, zato je ena najpomembnejših prometno-logističnih držav v srednji Evropi z dobro razvito prometno infrastrukturo in s pomembnimi vozlišči, vključno z logističnimi centri v Ljubljani, Mariboru in Kopru," je, kot je na svoji spletni strani objavilo infrastrukturno ministrstvo, povedal Gašperšič in dodala, da ima Slovenija tudi eno najpomembnejših pristanišč na severnem Jadranu - koprsko pristanišče, ki zagotavlja multimodalnost vseh koridorjev v Sloveniji.

"Luka Koper je najkrajša pot za blago do Azije ali iz nje. V primerjavi s pristanišči v severni Evropi pride tovor ali blago v Koper sedem dni prej. S tem se ne zmanjša le čas potovanja, ampak tudi poraba goriva ter negativni vplivi na okolje," je poudaril.

Trenutno se 60 odstotkov blaga iz Luke Koper v notranjost prevaža po železnici, in ta delež se bo z zgradnjo drugega tira med Divačo in Koprom še povečal, je dejal in napovedal, da se bo z drugim tirom pretočna zmogljivost železniškega omrežja na tem odseku povečala z 90 na 222 vlakov na dan in 43,4 milijona ton tovora na leto.

Minister je kolegom iz srednje Evrope in Kitajske še povedal, da je Slovenija v zadnjih letih sprejela tudi več strateških smernic, kot so strategija razvoja prometa do leta 2030, nacionalni program razvoja prometa in strategija o alternativnih gorivih, in da do leta 2030 predvideva naložbe za skoraj 17 milijard evrov.

"Z našo vizijo razvoja prometa želimo zagotoviti večjo in učinkovitejšo mobilnost in dostopnost, boljšo prometno varnost, zmanjšano porabo energije, znižanje stroškov za uporabnike in zmanjšanje okoljskih obremenitev. Vlada podpira tudi nadaljnjo digitalizacijo v prometni in logistični panogi, kar bo prispevalo k zmanjšanju upravnih bremen in stroškov," je še dejal minister.