V lanskem letu je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 972 tisoč prebivalcev, stopnja brezposelnosti pa je bila 4,7 odstotka, kar je le nekaj manj kot leta 2008, ko je bila brezposelnost s 4,4 odstotka najnižja. Ob ugodnih statističnih kazalnikih, ki so se v predvolilnem času pogosto uporabljali kot dokaz odličnega stanja na trgu dela, pa različne organizacije opozarjajo, da te številke ne razkrivajo vseh težav, s katerimi se prebivalci srečujejo v praksi. Da stanje ni tako rožnato, je med drugim razvidno iz podatka o deležu prekarnih delavcev, torej tistih z nestandardnimi oblikami dela, ki veljajo za nestabilne in negotove. Takšno delo je lani opravljalo 58 tisoč delovno aktivnih, kar je predstavljalo 6-odstotni delež, 1,3 odstotne točke več kot leto pred tem.
Da je treba stanje razumeti širše kot zgolj prek statistike o uradni registrirani brezposelnosti, med drugim poudarjajo v Sindikatu Mladi plus, kjer so pred praznikom dela v raziskavi preverjali, kako zadovoljni s svojim statusom na trgu dela so mladi. "Kljub t. i. 'rekordni zaposlenosti' je med mladimi še vedno v porastu prekarno delo, vse več mladih pa se srečuje tudi s prikritimi delovnimi razmerji in ostalimi kršitvami njihovih pravic," so opozorili v Sindikatu Mladi plus. Kot so izpostavili na tiskovni konferenci, je poleg tega med mladimi pogosta prikrita brezposelnost, kar pomeni, da niso zabeleženi v evidenci brezposelnih, čeprav nimajo redne zaposlitve in prihodkov, veliko pa je prekarnih zaposlitev in mladih s pogodbami za nedoločen čas.
Kakšno obliko dela si želijo mladi?
S svojim položajem in statusom na trgu dela so glede na anketo najbolj zadovoljni zaposleni za nedoločen čas (78 odstotkov), med tistimi, ki imajo pogodbo za določen čas, pa je več kot polovica dejala, da jim to ne ustreza, sploh ne na dolgi rok. "Če bi zaposlenim za določen čas delodajalec ponudil zaposlitev za nedoločen čas, bi jih to takoj sprejelo 84 odstotkov vprašanih" je pojasnila Sabina Leben iz Sindikata Mladi plus.
Med mladimi je veliko tudi samozaposlenih, med njimi pa dve tretjini vprašanih s svojim statusom ni zadovoljnih. Za to obliko zaposlitve se večina mladih tudi ne odloča po lastnih željah – 63 odstotkov jih je v anketi odgovorilo, da je bilo odprtje s. p.-ja pogoj za pridobitev dela, 56 odstotkov mladih samozaposlenih pa pravi, da so s. p. odprli, ker nimajo možnosti redne zaposlitve. Več kot polovica vprašanih bi sicer nemudoma sprejela zaposlitev za nedoločen čas, če bi jo naročnik ponudil. Anketa je tako pokazala, da si mladi večinoma želijo stabilne in redne zaposlitve za nedoločen čas – takšno obliko bi ne glede na status izbralo tri četrtine vprašanih. "Kar še enkrat ovrže vse mite o fleksibilnem delu in o tem, da si mladi želijo fleksibilno opravljati delo," je ugotovitve povzela Sabina Leben.
Delovno aktivnih tudi vse več študentov
Zaposlitev je tudi najpomembnejši vir za preživljanje študentov v Sloveniji (44 odstotkov), na drugem mestu je bila finančna podpora družine (36 odstotkov) in na tretjem pa štipendije (13 odstotkov). Da je podpora institucij pri usklajevanju študija in dela nezadostna, je sicer ocenilo 40 odstotkov vprašanih.
Majhno število prijav ne pomeni, da se kršitve ne dogajajo
Za zadovoljstvo ob tem ne zadošča zaposlitev kot taka, temveč predvsem pogoji, ki jih zagotavlja delodajalec. S kršitvami med opravljanjem dela se je glede na zadnjo raziskavo Sindikata mladi plus srečalo skoraj tri četrtine vprašanih mladih (73 odstotkov). Več kot polovica od njih je bila primorana delo opravljati tudi, ko so bili bolni, nekaj manj kot pol pa jih je bilo za svoje delo plačanih na črno. Kot posebej problematično v sindikatu poudarjajo neplačano uvajanje pri študentskem delu, s čimer se je srečalo 39 odstotkov vprašanih. Približno enak delež je študentsko delo že opravljalo brez ustrezne napotnice.
V sindikatu so sicer zaskrbljeni, ker mladi redko prijavljajo kršitve – to je namreč storilo le 10 odstotkov vprašanih. "Kršitev največkrat ne prijavijo, ker se bojijo, da s prijavo ne bodo dosegli ničesar, drugič zaradi tega, ker menijo, da se lahko z delodajalcem pogovorijo in bo težava odpravljeno, in ker se bojijo prijaviti delodajalca, ker se bojijo izgubiti službo," je povedala Lebnova.
Kot je pojasnila predsednica sindikata Tea Jarc, je možnosti za prijavo kršitev več. Delavci se lahko obrnejo na inšpekcijo trga dela, na finančno upravo ali celo na policijo – določene kršitve, ki so povezane z razmerjem med delavcem in delodajalci, so namreč obravnavana tudi kot kazniva dejanja. V primeru diskriminacije lahko podajo prijavo zagovorniku načela enakosti, za pravne nasvete glede vseh oblik kršitev pa je na voljo tudi Sindikat Mladi Plus, ki ponuja tudi pravno zastopstvo.
Sindikat od prihodnje vlade pričakuje hitro reševanje težav
Sindikat Mladi plus za izboljšanje položaja mladih od nove vlade pričakuje več ukrepov. Tea Jarc je opozorila na povečevanje dolgotrajne brezposelnosti mladih, ki so brez zaposlitve več kot leto dni. Od vlade zato v sindikatu pričakujejo, da okrepi shemo Jamstvo za mlade in spodbuja zaposlovanje za nedoločen čas. "Prekarnost je postala nekaj popolnoma normalnega. Mladi skoraj ne upajo več sanjati o pogodbi za nedoločen čas, ampak sami priznavajo, da so pripravljeni sprejeti kar koli," je opozorila.
Pričakujejo tudi zaustavitev prekarnosti. "Trend fleksibilizacije trga dela je treba prekiniti in spodbuditi nastanek varnih, trajnih in dostojnih zaposlitev," je dejala predsednika sindikata. Brez pravega zakonskega okvira pa je po opozorilih sindikata platformo delo, kjer lahko delavci – denimo dostavljavci hrane, delajo le prek študentske napotnice, s. p.-ja ali celo na črno, kar pomeni, da med drugim nimajo pravice do odmora, plačane malice, dostopa do sanitarij, dopusta, regresa, bolniške, porodniške, nimajo zagotovljene delovne opreme za izvajanje dela (npr. prevoznih sredstev), onemogočena jim je tudi pravica do organiziranja, ki je osnovna delavska in človekova pravica. V sindikatu zato pričakujejo, da bo nova vlada podprla evropsko direktivo, ki bi regulirala delo prek spletnih platform.
Za nadzor nad kršitvami, je po mnenju sindikata treba okrepiti inšpektorat za delo. "Nemudoma je treba zaposliti nove inšpektorje, inšpektorat pa bi moral nadzor nad delodajalci opravljati brez predhodnih najav in v primeru večkratnih kršitev večkrat izdajati tudi sankcije, ne samo prijazno opomniti delodajalcev, da kršijo zakon," je poudarila Tea Jarc.
Da pa bi v resnici lahko zagotovili kakršne koli izboljšave, je treba najprej vzpostaviti socialni dialog in tudi mlade vključiti v procese oblikovanja politik, poudarjajo v Sindikati Mladi plus. "Socialni dialog je bil zadnje dve leti prav zaradi pretekle oblasti praktično mrtev in od nove vlade pričakujemo, da bo takoj obudila socialni dialog poleg tega pa širila tudi druge možnosti sodelovanja v demokratičnih procesih. Predvsem mladi nimajo te možnosti in zato se zmanjšuje zaupanje v politiko in čas je, da se to spremeni. Čas je, da politika resnično odgovarja na potrebe ljudi, na potrebe okolja in daje prednost njim in ne interesom kapitala ali kakršnimkoli drugim interesom," je pozvala Tea Jarc.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje