V Luki Koper zaključujejo drugi del od t. i. tristebrnega modela reševanja problematike IPS oziroma delavcev, ki v Luki Koper delo opravljajo prek zunanjih podjetij, t. i. "luških gazd." Drugi steber reševanja problematike IPS predvideva najem 346 delavcev prek agencij oziroma podjetij, ki so ustrezno registrirana za posredovanje delavcev, kar podjetja IPS niso bila.

Iz Luke so ob tem sporočili, da bodo med napotenimi delavci potrebovali delovodje, kontrolorje, voznike tovornih vozil, viličariste in luške transportne delavce. Ob tem v Luki poudarjajo, da "bodo tem delavcem zagotovljene enake pravice iz kolektivne pogodbe ter enake dolžnosti kot delavcem v matični družbi". Torej bodo v bistveno boljšem položaju kot doslej, ko so bile, kot smo že večkrat poročali, prekomerne nadure in del izplačila plače v gotovini ter negotov delovnik stalnica njihovega dela.

Ponudniki morajo biti brez dolgov, nekaznovani ...
Poleg tega bodo, še dodajajo na Luki "pogodbe z izbranimi delodajalci vsebovale tudi socialno klavzulo, ki predvideva prekinitev pogodbe v primeru, če pristojni državni organ ali sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovi kršitev delovne, okoljske ali socialne zakonodaje. Ali če je pristojni državni organ pri delodajalcu ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, zaposlovanjem na črno in podobno in mu je bila s pravnomočno odločitvijo izrečena globa za prekršek".

Ponudniki morajo tako izpolnjevati tudi vrsto pogojev, poleg ustrezne registracije za agencijsko delo morajo dokazati, da v zadnjem letu niso imeli blokiranega računa in neporavnanih obveznosti in da izpolnjujejo pogoj nekaznovanosti. V Luki bodo pri izboru ponudnikov upoštevali ceno, bonitetno oceno, referenco in kadrovsko usposobljenost.

Lukić: Inšpektorat gazdam omogočil nadaljevanje dela
Med enajstimi prispelimi ponudbami je sicer večina starih znancev Luke Koper, bodisi gre za ista podjetja, ki so medtem pridobila dovoljenje za posredovanje delavcev, kot je denimo družba T-MOMO, bodisi gre za novoustanovljena podjetja, a z istimi lastniki kot pri nekaterih še dejavnih podjetjih IPS. Prav zato so odzivi sindikatov na razpis v prvi vrsti usmerjeni v pričakovanja po zakonitem poslovanju agencij in izenačitvi razmer za delo agencijskih in zaposlenih delavcev.

Precej razburjeni so bili v Delavski svetovalnici, kjer je Goran Lukić poudaril, da je treba "čestitati koprskemu inšpektoratu za delo, da je omogočil nekaterim podjetjem registracijo agencij". "Ker so nekaterim podjetjem, ki so na seznamu ponudnikov, ob odkritju kršitev delavskih pravic izrekli le opomine, so jim pri inšpektoratu na ta način omogočili, da se kljub tem kršitvam prijavijo na javni razpis." Zakonodaja namreč določa, da se kot agencija ne more registrirati podjetje, ki mu je bila izrečena pravnomočna globa glede delavskih pravic. Lukić ob tem dodaja, da je nujno razrešiti tudi vprašanje, v kakšnem položaju so podjetja, ki že delujejo v Luki Koper in so se pred časom registrirala kot agencije. "Če ti delavci niso delali pod enakimi pogoji kot agencijski delavci, je odgovornost za to tudi na strani Luke Koper."

SŽPD: Pričakujemo, da je agencijsko delo začasna rešitev
V Sindikatu žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper (SŽPD) in sindikatu SŽPD-RR (z ramo ob rami), ki je namenjen delavcem IPS ob tem poudarjajo, da bodo budno spremljali nadaljevanje postopkov izbire agencij in sproti preverjali, ali bodo agencijskim delavcem "zagotovljeni primerni pogoji dela, ki so v celoti primerljivi s tistimi za redno zaposlene v Luki Koper". Prav na podlagi teh zagotovil so v SDPŽ "delno soglašali s strategijo IPS, predvsem v luči zaveze, da bodo agencijski delavci po zaključeni fazi implementacije strategije postopoma prezaposleni v Luko Koper, povsod kjer se bo izkazala stalna potreba po delu".

"Ob tem pričakujemo popolnoma zakonito poslovanje tako agencij kot tudi zunanjih pogodbenih partnerjev, ki bodo izbrani za posredovanje kadra, ter da bo sedanjim IPS-delavcem novi sistem prinesel izenačitev pogojev, na katero so čakali vrsto let," so še zapisali v SDPŽ-ju in dodali, da se boj še ni končal, tako da bodo vztrajali pri tem, da izkoriščanje delavcev ni "način za doseganje konkurenčnosti, dobičkov in dodane vrednosti". Ob tem pa poudarjajo, da je vendarle nekaj tudi pozitivnega, saj bo v Luki Koper v enem letu skupno odprtih več kot 650 novih delovnih mest, ob upoštevanju napovedanega prelivanja agencijskih delavcev v redne zaposlitve.

Volf: Vse razen zaposlitev omogoča zlorabe
Tudi v Obalni sindikalni organizaciji KS90 napovedujejo, da bodo natančno spremljali izbiro agencij, obenem pa, kot je povedal Damjan Volf, pričakujejo, da bo naročnik "pri izbiri agencij za zagotavljanje dela delavcev za potrebe Luke Koper, d. d., kot uporabnika zelo dosledno zasledoval cilj renomiranih agencij z bonitetno oceno A in pozitivno zgodovino izkušenj dela s kadri ter da bo to le vmesni kratkotrajni vlak za direktno zaposlitev v Luko Koper".

Volf je ob tem dodal, da se v OSO KS90 že v osnovi ne strinjajo s tristebrnim modelom, saj vsaka oblika, ki ni redna zaposlitev, omogoča nadaljevanje "vmesne verige", kot se je to počelo pri veriženju podjetij IPS, kar pomeni, tako Volf, izkoriščanje delavcev in tudi dražjo ceno za naročnika. Da bi se ta tristebrni poslovni model razširil tudi po drugih podjetjih, pa skrbi tudi Lukića, ki poudarja, da gre odgovornost za morebitno širitev takega poslovnega modela drugam pripisati inšpektoratu za delo, ki je ne nazadnje v preteklosti ta tristebrni model tudi predlagal.