Po močnem upadu blagovne menjave med Slovenijo in Nemčijo v letu 2009 se je slovenski izvoz v Nemčijo v prvi polovici leta 2010 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2009 povečal za 18,3 odstotka. Na drugi strani se je povečal tudi uvoz, in sicer za 16,4 odstotka.

Nemčija še naprej krepko na prvem mestu
Nemčija tako še naprej ostaja krepko na prvem mestu med glavnimi izvoznimi destinacijami podjetij v Sloveniji. Te so v prvih osmih mesecih preteklega leta v Nemčijo izvozila za 2.292.896 evrov, na drugi strani pa iz Nemčije uvozila za 2.304.364 evrov blaga.

Skoraj polovico izvoznih produktov predstavljalo avtomobilski deli, elektrotehnika in stroji, izdelani v izvoznih podjetjih, ki tvorijo jedro članov Slovensko-nemške gospodarske zbornice, je v svojem opisu stanja gospodarskih odnosov med Nemčijo in Slovenijo v preteklem letu izpostavila predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen.

Bo nemška rast vplivala tudi na slovensko gospodarstvo?
Nemško gospodarstvo je v preteklem letu prvič po globoki krizi znova pokazalo zelo dobre pozitivne rezultate. Po 4,7-odstotnem upadu gospodarske aktivnosti v letu 2009 je Nemčija končala preteklo leto z visoko 3,6-odstotno gospodarsko rastjo. Kot je znano, je to tudi najvišja gospodarska rast po združitvi Nemčije, katere pozitivne posledice bo po predvidevanjih Rantznove nekoliko z zamikom čutilo tudi slovensko gospodarstvo.

V Sloveniji je trenutno prisotnih nekaj čez tristo slovenskih podjetij z udeležbo nemškega kapitala in 20.000 zaposlenimi, ki so v času krize pospešeno vlagala v inoviranje in svoje zaposlene, na kar kažejo tudi zelo pozitivni poslovni rezultati in optimistična pričakovanja članskih podjetij Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Do letošnjega leta so podjetja z nemškim kapitalom v Sloveniji investirala že 1,5 milijarde evrov, v prihodnjih treh letih pa pričakujejo še za dodatnih 300 milijonov evrov investicij, poudarja Rantznova.

Optimistični so tudi v treh izvozno usmerjenih podjetjih z nemškim kapitalom - v Helli Saturnusu, BSH Hišnih aparatih in Baumüller Dravinji. Po besedah Christofa Drosteja, generalnega direktorja Helle Saturnus Slovenija, so poslovno leto 2009-2010 maja lani končali s štirikrat višjim dobičkom od pričakovanega. Namesto planiranega obsega prodaje v višini 135 milijonov evrov so leto končali z 225 milijonov evrov.

V prihodnosti načrtujejo tehnološki premik od danes večinoma halogenskih žarometov h ksenonskim in LED, ki so prihodnost v energijskem smislu. Vidijo se med tehnološko najboljšimi, tako jih po Drostejevih besedah vidijo tudi znotraj koncerna Hella, zato so jim dodelili vlogo kompetenčnega centra za dodatne žaromete, od večfunkcijskih meglenk do dnevnih LED-svetilk.

Podjetje BSH Hišni aparati je imelo več kot dvoštevilčno rast prodaje in prihodkov glede na leto 2009. Tovarna v Nazarjah je v letu 2010 presegla cilje za dvoštevilčni odstotek in proizvedla za milijon aparatov več kot leto prej. Tudi v letu 2011 namerava BSH Hišni aparati na novo zaposliti okrog 40 novih, predvsem tehničnih kadrov, ter se še bolj osredotočiti na izdelke z višjo dodano vrednostjo. Za dosego teh ciljev bodo investirali 11 milijonov evrov, je neuradno poslovno oceno in pričakovanja povzel generalni direktor podjetja BSH Hišni aparati Rudolf Klötscher.

Tudi prokurist v podjetju Baumüller Dravinja Jožef Klajnšek je s poslovnimi rezultati preteklega leta zadovoljen, saj se bo skupni promet podjetja v primerjavi z letom 2009 povečal za od 35 do 38 odstotkov, bilančno izgubo iz leta 2009 pa bodo pokrili in ustvarili dobiček v načrtovanem odstotku. V letu 2011 v podjetju Baumüller Dravinja, ki 90 odstotkov celotnega izvoza realizira v Nemčiji, načrtujejo povečanje prometa za dodatnih od 10 do 12 odstotkov glede na poslovno leto 2010 in temu ustrezno tudi število zaposlenih.